Gre za pravo bučno pravljico, saj se vsako leto posvetita drugi temi. Z njo dokazujeta, da človeška domišljija ne pozna meja, kar opažajo tudi drugi, zato si jo nekateri vsako leto ogledajo. Zaradi številnih objav na družbenih omrežjih pa je občudovalcev njunih stvaritev vsako leto več.

Zakonca Bračun sta že pred upokojitvijo v veselje vnukov in tudi svoje na dvorišču svoje počitniške hišice, ki stoji v idiličnem okolju pišeških gričev, ki je zdaj postal njun stalni dom, postavila buče in iz njih naredila različne figure. Seveda se je razstava izdelkov iz buč vsako leto povečevala, vsako leto pa sta na njej prikazala drugo temo. Potem ko sta lansko poimenovala Labodji ples, sta letošnjo posvetila trgatvi in furnigi, kot so po bizeljsko nekoč pravili prodaji vina.

Marija Bračun takole opiše letošnjo postavitev: "Najina tokratna zgodba govori o trgatvi in furngi v teh pišeških krajih. To je bilo davno, to je zgodba davnih dni. Vsak kotiček postavitve nekaj pove, prikazujeva namreč vse od začetka trgatve do prodaje, posebno pozornost pa sva posvetila otrokom, ki niso vsi imeli svojih čevljev in so bili mnogokrat lačni ter so se doma znašli po svoje, medtem ko so starši odšli delat, in potrpežljivo čakali svoj košček kruha."

Križata več sort
Bračunova buče sama vzgojita na svoji njivi, kjer imata kar 50 različnih sort buč. Seme zanje sta tudi kupovala, včasih kaj dobila od drugih, nekaj pa sta jih z leti tudi sama vzgojila s križanjem več sort. Tako priprave na razstavo potekajo skoraj vse leto. In dela ni malo.

Začne se že zgodaj spomladi s kopanjem jam, gnojenjem, sejanjem, vezanjem in podobnimi opravili. Konec avgusta pa se naporno delo nadaljuje s prenašanjem teh buč, ki jih je vsako leto več.

Milan Bračun za zdaj delo še zmore, o njem pa pravi: "Vsaka buča gre skozi moje roke najmanj petkrat, tudi osemkrat. In če to potem pomnožimo, buče so težke približno od 5 do 25 kilogramov, nekatere tudi 50 in več, je to kar nekaj ton, ki gredo skozi moje roke. Letos jih je zraslo najmanj 1.200, v postavitvi jih je pa natančno 790. Druge so na zalogi in jih po potrebi, ko začnejo propadati, zamenjamo."

Začetek že avgusta
Letos sta bučno pravljico začela postavljati že konec avgusta. Milan poskrbi za logistiko, kot pravi, žena pa za pisane poslikave, oblačila in druge dodatke, ki so vedno iz naravnih materialov. Marija to zgodbo tudi sama z zanosom predstavi, tako starejšim, ki so kaj podobnega morda tudi sami doživljali, kot najmlajšim. Do zdaj si je letošnjo bučno postavitev ogledalo že veliko obiskovalcev.

Marija pravi, da prihajajo od blizu in daleč, in dodaja: "Prihajajo vrtci, šole, stari in mladi in sploh vsi, ki so zainteresirani, da vidijo to našo bučno postavitev. V glavnem delamo zase, za svojo dušo, ampak če pride kdo to pogledat, smo pa tudi veseli in vsakega z veseljem sprejmemo, mu vse pokažemo, predstavimo, pa še pogostimo ga, kot je navada v naših krajih. Zato se številni zelo radi vračajo."

Ker prihajajo nižje temperature in deževno obdobje, bodo razstavljene buče zdaj začele hitreje gniti. Zato je časa za ogled te izvirne bučne postavitve v Pavlovi vasi 15a le še nekaj dni. Sicer pa prihodnje leto sledi nova in potem zagotovo še druge.