Najbolj množičen zbor, tradicionalno Štefanovo 2013, so priredili v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se je na že 155. blagoslovu zbralo skoraj sto konjenikov in približno 3.000 obiskovalcev.

Kot je povedal šentjernejski župan Franc Hudoklin, je posebnost njihove povorke Štefanov prapor, ki ga na čelu povorke nosijo vse od slovenske osamosvojitve. Hudoklina veseli, da prireditev vsako leto obišče tudi veliko mlajših obiskovalcev, kar je zagotovilo, da se bo skoraj 300 let staro izročilo na Šentjernejskem polju ohranilo in nadaljevalo.

Poleg petelina, cvička in konjskih dirk, ki jih šentjernejski konjeniški klub prireja 128 let, je konj eden izmed simbolov Šentjernejskega polja, tamkajšnji blagoslov konj ob štefanovem pa je verjetno v Sloveniji med najstarejšimi, je še povedal Hudoklin.

Konjeniki so se najprej zbrali na tamkajšnjem hipodromu, od tam pa se je povorka s praporščakom na čelu skozi Šentjernej odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja, ki je bila sredi 18. stoletja v Dolenji Stari vasi sezidana na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana.

"Žegnanje" po celi Sloveniji
Konje so danes blagoslavljali še v Srednji vasi pri Šenčurju, kjer se je kljub slabemu vremenu zbralo okoli 40 konjenikov s svojimi konji.

V Vipavi je pred cerkvijo Svetega Štefana upokojeni koprski škof Metod Pirih blagoslovil štirideset konj in konjenikov, posebnost vipavskega "žegnanja" pa je bila osmerovprega - voz z osmimi konji, ki je vlekel svetogorski zvon. Voz je star skoraj sto let.

Blagoslavljanje konj je tisoč let stara tradicija, ki izvira iz Nemčije, danes pa so jo obudili še: na Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, v Štefanu pri Trebnjem, v Kapelah, Pišecah, Harijah v Brkinih in še nekaterih krajih po Sloveniji.

Legenda o sv. Štefanu
Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, v srednji in severni Evropi pa so ga razglasili za zavetnika konj in živine na splošno. Krščanska cerkev ga slavi kot prvega mučenca.

Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal Janez Vajkard Valvazor.

Spodaj si lahko pogledate fotoutrinke z blagoslova konj v Srednji vasi pri Šenčurju (foto:BoBo) in iz Vipave (foto: Mojca Dumančič/TV Slovenija), v priloženima videoprispevkoma pa si lahko pogledate, kako je potekalo "štefanovanje" v Komendi in v Vipavi.