Pozoren bralec pa bo opazil tudi očitna namigovanja na napade 11. septembra. Prvi del romana Izginite, prekleti je bil v četrtek natisnjen v Ashark Al Avsatu, arabskem dnevniku, ki izhaja v Londonu, v naslednjih dneh pa bo časopis objavljal nadaljevanja.

Rokopis so našli po padcu Bagdada v zgradbi ministrstva za kulturo. Sumili so, da ga je Sadam Husein napisal, ko je bil še na oblasti. Časnik Ashark Al Avsat naj bi dobil kopijo Sadamovega rokopisa od njegovega zdravnika Alla Bashirja, potem ko je ta po koncu vojne pobegnil iz Iraka in se nastanil v Katarju.

Ali Abdel Amir, iraški pisatelj in literarni kritik, ki je prebral celoten rokopis, je povedal, da je roman slogovno podoben ostalim trem, ki jih pripisujejo Sadamu. Vsi štirje rokopisi so bili podpisani le z besedami: Avtor dela.

Abdel Amir je dodal, da Izginite, prekleti opisuje sionistično - krščansko zaroto proti Arabcem in Muslimanom. Pripoveduje o Arabcu, vodji vojske, ki vdre in napade sovražnikovo ozemlje in zruši enega od mogočnih stolpov. Abdel Amir na tem mestu opozarja na namigovanje na teroristični napad islamskih skrajnežev na svetovni trgovinski center v New Yorku 11. septembra 2001.

Roman se začne, ko pripovedovalec, ki je podoben židovskemu, krščanskemu in muslimanskemu očaku Abrahamu, pripoveduje svojim bratrancem Ezekielu, Youssefu in Mahmoudu, da hudič živi med ruševinami Babilona, zgodovinskega mesta južno od Bagdada, ki so ga uničili Perzijci in Židje.

Sadam je v času, ko je bil na oblasti, precej obnovil ostanke Babilona, enega najpomembnejših arheoloških najdišč na svetu.

Ezekiel, ki simbolizira Žide, je opisan kot pohlepen, častihlepen in uničevalen.
Pripovedovalec v romanu Ezekielu reče: "Tudi če boš zasegel vse premoženje drugih, boš vse življenje trpel."

Youssef, ki v romanu predstavlja kristjane, je prikazan kot strpen, velikodušen in plemenit. Vendar je tak le v prvih poglavjih.

Mahmoud, musliman, se kot osvajalec pojavi na koncu romana, je Abdel Amir na kratko opisal vsebino romana.

Po mnenju Abdela Amirja je Sadam popolnoma izgubil stik z realnostjo, pisanje romana pa mu je omogočilo življenje v neresničnem svetu zdaj nekdanjega iraškega voditelja.

Sadamov bližnji sodelavec Tarik Aziz je ameriškim preiskovalcem kmalu po predaji povedal, da je Sadam zadnja leta večino časa pisal romane in prepuščal najpomembnejše odločitve svojim sinovom in ostalim sorodnikom, ki jim je zaupal.

Sadamu pripisujejo še romane Zabibah in kralj, Trdnjava ter Možje in mesto. V Zabibah in kralj pripoveduje zgodbo nekega voditelja, ki se odpove razkošnemu življenju zaradi svojega ljudstva.

Roman Trdnjava opisuje vzpon Sadamove stranke na oblast. Možje in mesto imajo mnogi za Sadamo avtobiografijo. Lik glavnega junaka je predstavljen kot herojski in mogočen. Ta roman se je pojavil, ko so desettisoči ameriških vojakov Sadama poskušali odstraniti z oblasti.

Egiptovski pisatelj Yuossef al Qaeed je za Sadamove romane dejal, da so naivni, površni in plitvi ter da izgledajo kot politični letaki.