Danes 70-letna tekačica je leta 1967 postala idol za številne ženske in simbol gibanja za njihove pravice. Bila je prva, ki je v družbi samih tekačev končala prestižni maraton. Takrat se je registrirala z imenom KV Switzer in tako prelisičila organizatorje, da niso vedeli, katerega spola je. Po nekaj pretečenih kilometrih jo je napadel jezen sodnik Jock Semple, ki jo je poskušal zvleči s steze – in s tem poskrbel za ikonično fotografijo v zgodovini gibanja za pravice žensk.

"Vedela sem, da če bi takrat odstopila, ne bi nihče verjel, da lahko ženska preteče tako dolgo razdaljo in si zasluži, da je del bostonskega maratona. Mislili bi, da sem klovn in da se ženske silijo na dogodke, za katere nimajo možnosti, da na njih sodelujejo," se je spominjala tekačica usodnega teka pred 50 leti.

Ob pomoči njenega takratnega fanta Toma Millerja (s katerim je danes poročena) se je osvobodila sodnika in končala tek po štirih urah in 20 minutah. V ponedeljek je maraton končala po štirih urah in 44 minutah (njen uradni čas je bil 4:44:31) – kar je le za 25 minut slabši rezultat od njenega prvega teka na maratonu.

Ženske so lahko uradno nastopile na bostonskem maratonu šele leta 1972 - torej pet let po zgodovinskem teku Switzerjeve. Pred tem so vse od leta 1897 na njem sodelovali le tekači. Switzerjeva pa je v ponedeljek bostonski maraton pretekla devetič.

Čustven trenutek za 70-letnico
Switzerjevo je po poročanju britanskega časnika Guardian spodbujala množica obiskovalcev ob progi. Kot je priznala za CNN, sta bila maratona "kot noč in dan". Ko je slišala, kako obiskovalci vzklikajo njeno ime, pa so jo preplavila močna čustva: "Moram priznati, da je bilo to eno izmed najbolj prijetnih čustvenih izkušenj, ki sem jih imela ... Bil je čudovit trenutek," je dejala tekačica.

Tudi tokrat je nosila številko 261, ki so jo organizatorji po koncu teka upokojili. Do danes so to storili le za eno številko, in sicer za številko 61, ki jo je nosil atlet Johnny Kelly.