Darlene Jespersen, ki je v casinoju v Renu delala 20 let, je nasprotovala novemu pravilu podjetja, ki od žensk, zaposlenih v strežbi, zahteva, da se ličijo, in zato leta 2000 izgubila službo.

Dolgo časa je Darlene veljala za najboljšo uslužbenko casinoja, zaradi novega pravilnika pa je podjetje tožila zaradi domnevne spolne diskriminacije na delovnem mestu, a je izgubila tudi tožbo.

Tričlanski senat prizivnega sodišča je namreč z dvema proti in enim sodniškim glasom za razsodil, da ne gre za spolno diskriminacijo, zato ni bilo nepravilnosti v odpustitvi zaposlene, ki ni upoštevala pravil podjetja.

Sodnik Wallace Tashima je povedal, da so tako odločili zaradi precedensa iz leta 1974, v katerem je sodišče odločilo, da podjetje lahko zahteva od moških, da imajo kratke lase.

Pritožbo Jespersenove je podprlo društvo Lambda Legal Defense Fund, ki se bori za pravice homoseksualcev in zagovarja, da je vsiljevanje drugačnih standardov tako ženskam kot moškim diskriminatorno.

Sodišče pa je v Darleninem postopku ugotovilo, da so zahteve casinoja enako obremenjujoče za ženske kot za moške. Sodnik Sidney Thomas je v ločenem mnenju navedel, da je podprl tožbo Darlene, ker je vsiljevanje stereotipov diskriminatorno dejanje. Darlene jih je bila tako dolžna odkloniti.

Dodal je, da so tako imenovani beli ovratniki bolje zaščiteni pred tovrstno diskriminacijo kot njihovi podrejeni, na katere se različna pravila obnašanja in videza tudi največkrat nanašajo.