Slovenija je ena redkih držav na svetu, v katerih imajo ženske prost dostop do specialistov ginekologije in porodništva na primarni ravni. Gre za dosežek, ki se mu nikakor ne smemo odreči.

Posebna raziskovalca Eva in Luka (interpretirata ju igralca Manca Dorrer in Domen Valič) gresta v drugem delu tretje sezone najprej skupaj "na teren". Spoznali bomo Niko in Petra, ki sta že več let v monogamni zvezi, skupaj tudi živita. Njuna zveza se je okrepila, ko sta ugotovila, da si nihče izmed njiju ne želi otrok. Odločitev o rojstvu otrok je izjemno pomembna, saj močno spremeni življenje ne le vsake osebe, temveč tudi para.

Nika je vrsto let jemala hormonsko kontracepcijo, potem pa je pri 28-ih slišala lažno informacijo, da bi morala vsaka ženska po desetih letih rednega jemanja kontracepcijskih tabletk ta način kontracepcije opustiti, da "se telo očisti hormonov". "Ne vem, od kod je to prišlo, ne verjamem, da iz medicinskih krogov," pravi ginekologinja, porodničarka, sociologinja in seksologinja dr. Gabrijela Simetinger, ki poudarja, da je to mit in popolnoma neresnično.

Nika se o prenehanju jemanja hormonske kontracepcije ni posvetovala s svojo ginekologinjo. Prekinitev je bila zanjo zelo travmatična izkušnja. Najprej je dobila akne, njene menstruacije so postale spet izjemno boleče, močnejše, trajale so dalj časa. Zmanjšal se je tudi njen užitek v spolnosti, saj se zaradi strahu pred neželeno nosečnostjo ni mogla popolnoma sprostiti. Renata Ivanović, ustanoviteljica in urednica hrvaškega medija reci.hr, razlaga, da je izobraževanje o seksualnem in reproduktivnem zdravju v naši južni sosedi popolnoma izginilo.

"Spolne vzgoje kot predmeta na Hrvaškem nikoli nismo imeli. Imeli pa smo šolsko medicino in v tem okviru so otrokom zdravniki in medicinske sestre razložili, kaj vse se dogaja v telesu najstnikov. Deklice so izvedele, kaj je menstruacija, če jim starši doma o tem niso nič povedali. To je bila prva stopnica izobraževanja o reproduktivnih organih in reproduktivnem zdravju. Kaj se je zgodilo s tem programom? Umaknili so ga."

"Razmere na Hrvaškem so obupne, saj nimamo svetovalnice za mlade, v kateri bi dobili nasvete. Nimamo klinike za študente − včasih so, recimo, študenti v Zagrebu na enem kraju, tudi sama sem študirala v Zagrebu, pogosto imeli izobraževanja o zdravju in spolnosti, pa tudi o reproduktivnem zdravju. Vse to je izginilo, vse so odpravili in prestavili te programe v bolnišnice. S tem se torej ukvarjajo sistemi, ki se sicer ne posvečajo tem temam na tak način, pa tudi primarna raven, ordinacije družinske medicine, ki pa tudi ni namenjena tem temam; moram reči, da so tudi obremenjeni."

Niki so se v obdobju, ko ni uporabljala hormonske kontracepcije, uresničili največji strahovi. S takratnim partnerjem sta uporabljala kondome, včasih pa niti tega ne in sta se zanašala le na umik.

Nenačrtovano je zanosila, zato se je odločila za umetno prekinitev nosečnosti. Po pogovoru na ginekološki kliniki se je odločila za medikaliziran splav.

Prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani razlaga, da so ženske po drugi svetovni vojni dobile reden, kakovosten in brezplačen dostop do mreže ginekologinj in ginekologov. Po njenem mnenju je bila eden največjih dosežkov za ženske v Sloveniji prav ta sistematična, namenska graditev primarnega ginekološkega varstva s hkratnim razvojem reproduktivnih pravic.

Ob legalizaciji splava (do katere je imela politika seveda zadržke) so ljudi izobraževali o pomembnosti načrtovanja družine in uporabi kontracepcije; to je zmanjšalo število neželenih nosečnosti, splavov in izboljšalo zdravje žensk. Kot pravi dr. Leskošek, je zgraditev tega celotnega sistema "zares civilizacijska pridobitev, ki je ženskam omogočila, da nadzirajo svoja telesa". "Če ne nadziraš svojega telesa, ne nadziraš svojega življenja, dovoliš nekomu drugemu, da ima nadzor nad tabo. To pomeni, da nisi samostojen, in če nisi samostojen, ne moreš biti enakopravno udeležen v družbi, v kateri živiš."

To je le nekaj tem, ki jih odkriva drugi del tretje sezone podkasta o spolnosti z naslovom Evolucija užitka. Kakšne pa so vaše izkušnje s kontracepcijo in skrbjo za reproduktivno zdravje? Redno hodite na ginekološke preglede? Kakšno spolno vzgojo ste imeli, kako ste začeli odkrivati svoje telo, ste se morda spoprijeli s katero izmed spolnih motenj? Ustvarjalci oddaje Evolucija užitka vas vabijo, da pišete na elektronski naslov evolucijauzitka@rtvslo.si in razkrijete svoje spolno življenje.