Po razvpiti Jersey Shore, ki je na novo zabetonirala stereotipe o "prostaških in zabitih guidih", del ameriške javnosti razburja in žali nova resničnostna serija o razvajenih "judovskih princesah" z Long Islanda. Kot piše Rachel Arons v New Yorkerju, je oddaja žalitev za judovsko skupnost, žalitev za prebivalce Long Islanda, še posebej pa žalitev za domačine v Freeportu na Long Islandu. V vasi South Shore so pozvali celo k bojkotu serije, potem ko je članica zasedbe Ashlee White svoj kraj v premierni epizodi označila za "geto". (Da, vanje so nacisti omejevali Jude v času holokavsta.)

Subkulturne karikature
Princesses: Long Island na kanalu Bravo sledi skupini žensk judovskega porekla na pragu tridesetih, ki iz takšnega ali drugačnega razloga še vedno živijo v udobnih domovih svojih premožnih staršev. Kot razmišlja Aronsova, se zdi, da te ženske, morda še bolj kot drugi resničnostni zvezdniki, želijo uresničiti svojo vlogo subkulturnih karikatur, ki so jim jih namenili. Prej omenjena Ashlee, samooklicana judovska ameriška princesa, gre Aronsovi najbolj v nos, saj je omenjena damica ponosna na dejstvo, da ji mama še vedno pospravlja posteljo, da hodi na manikire in pedikure z očetom, po njih pa jo uslužbenec salona nese do avta, da je nihče ne bi videl v čevljih brez pete, ker v višino ne meri niti meter in pol. Druga članica zasedbe Erica Gimbel pa, na primer, prireja zabave ob bazenu v razkošni vili svojih staršev in ponosno oznanja, da se je rodila "s srebrno žlico v riti". Chanel Omari iz sodobne judovske ortodoksne družine pravi, da je življenje pri starših v odraslosti "vsekakor judovska reč, pravzaprav reč Long Islanda".

Judovski opazovalci "Princes" so oddajo okrcali zaradi resnično nelaskave upodobitve judovskih žensk in netočnega predstavljanja judovske kulture. Na blogu Jewcy je nekdo zapisal: "To, kako se v pozdrav derejo 'shalom', redno napačno uporabljajo besedo 'verklempt'* in pred kamero poudarjajo svojo 'judovskost', je precej odvratno." Aronsova citira kolegico Jessico Grose s Slate, ki se nikakor ne strinja, da je živeti doma judovska reč: "Kot judovska ženska, ki je odraščala na območju New Yorka, sem mislila, da je to 'reč', ki je umrla nekje v času seksualne revolucije." Komičarka Julie Klausner pa je tvitnila: "Moram gledati Princese Long Islanda ali lahko zgolj prelistam pamflet nacistične propagande?"

"Najdi moža, po možnosti zdravnika!"
A, kot ugotavlja Rachel Arons, najbolj skrb vzbujajoče pri oddaji ni to, kako te razvajene in materialistične kraljice drame mečejo slabo luč na Jude, kot so to podobni šovi počeli za prebivalce Zahodne Virginije, iranske Američane in, seveda, italijanske Američane, ampak to, kako oddaja potrjuje predvsem tisto prepričanje, da je poslanstvo vsake ženske na pragu tridesetih najti moža ("po možnosti zdravnika, odvetnika, nekoga z denarjem pač"). Vsakič, ko se katera od "princes" pojavi pred kamero, jo spremlja pripis, koliko je stara. Glavni namen oddaje je pokazati obup in slišno tiktakanje biološke ure žensk, ki so sicer še mlade, a ne več tako mlade, pa jim pač ne uspeva ustvariti družbeno sprejemljivega ljubezenskega življenja.

*verklempt v jidišu pomeni močno prevzetost s čustvi, ki osebo pripelje na rob joka ali jo pusti brez besed