Carrie Bradshaw (na avtobusu v ozadju v oglasu za njeno kolumno piše 'Carrie Bradshaw pozna dober seks. In je ničesar ni sram vprašati.') je pravzaprav alterego Candace Bushnell (tudi začetnici sta enaki!), ki je svoj čas, preden je postala avtorica bestselerjev, pisala kolumno za The New York Observer. Foto: HBO
Carrie Bradshaw (na avtobusu v ozadju v oglasu za njeno kolumno piše 'Carrie Bradshaw pozna dober seks. In je ničesar ni sram vprašati.') je pravzaprav alterego Candace Bushnell (tudi začetnici sta enaki!), ki je svoj čas, preden je postala avtorica bestselerjev, pisala kolumno za The New York Observer. Foto: HBO
V nasprotju z vsemi v v studiih posnetimi nanizankami so Seks v mestu snemali na ulicah New Yorka, nekatere od lokacij, ki so se pojavile v seriji, so prav po njeni zaslugi postale oblegane. Carriejina obsedenost z dizajnerskimi čevlji je med zvezde katapultirala kariero španskega oblikovalca Manola Blahnika, veliko uslugo pa so scenografi naredili tudi pekarni Magnolia, pred katero se zdaj vijejo vrste za njihove kolačke cupcakes. Foto: HBO

Če jo obožujete ali sovražite, serija Seks v mestu, iz katere sta nato (žal) izšla še dva filma, vas, če ste ujeli vsaj eno epizodo (in skoraj nemogoče je, da je ob vseh ponovitvah ne bi), gotovo ni pustila hladnih.

Od predvajanja prvega dela nadaljevanke o štirih Newyorčankah v iskanju princev na belem konju (in popolnih "manolk") je včeraj minilo celih 15 let (mimo pa je devet let, odkar so jo nehali snemati). Že v pilotni epizodi je osrednja junakinja Carrie - Sarah Jessica Parker, ki se bržkone nikoli ne bo mogla otresti te vloge - srečala Živino (Chris Noth), fatalca, ki ji je v svoji limuzini namenil prvi "Absofakinlutno." A je nato trajalo več kot desetletje, da ga je dokončno "ujela". In izpolnila življenjsko poslanstvo vsake ženske?

Štiriperesno deteljico "bajnih" žensk sredi tridesetih (oziroma poznih štiridesetih, z eno smo šli celo skozi menopavzo) so sestavljale še piarovka in "požiralka moških, občasno tudi žensk" Samantha Jones (Kim Cattrall), "poštirkana" galeristka Charlotte York (Kristin Davis) in "hladna ko špricer" odvetnica Miranda Hobes (Cynthia Nixon). Njihove različne poglede na spolnost in prigode in nezgode z nešteto moškimi s(m)o zvesto spremljale gledalke na vseh koncih sveta.

Medtem ko je seriji treba priznati, da je prvič v televizijski zgodovini odprla številne teme in ženske like na neki način spolno osvobodila, moramo hkrati dodati, da nam v veliko primerih ni naredila ravno usluge, saj je v svojem bistvu še vedno zgodba o ženskah, ki bi kljub temu, da imajo uspešne kariere in sanjske postave (kako je ob vseh tistih kozmopolitanih in obilnih zajtrkih SJP uspelo pridelati takšne trebušne mišice, bo za vedno skrivnost), vse naredile za to, da bi našle sanjskega moškega, ki bi jih zaplodil in odpeljal v predmestje. Ali vsaj v Pariz. Očitamo ji lahko glamoriziranje promiskuitetnega seksa brez opozarjanja na potencialno negativne posledice - pri analizi spolnih bolezni ustvarjalci niso prišli dlje od Charlottinih sramnih uši -, feministke pa so serijo označile za "podobno grožnjo, kot jo pomeni sladkor v zobozdravstvu".

Carrie je srkala koktejle, puhala cigarete in v svojih ekstravagantnih opravah tipa "vintidž Chanel-nova Prada" (ki jih je sestavila kostumografinja Patricia Field) v vrtoglavo visokih petah stopicala po newyorških pločnikih in skoraj postala brezdomka, ker je zapravila 40.000 dolarjev za čevlje (!). Toliko o vzornicah.

Newyorška novinarka in avtorica Joan Swirsky je tudi zato leta 2003 zapisala: "Še en dokaz za to, da je feminizem mrtev, je priljubljenost Seksa v mestu, HBO-jeve serije, v katerih 30- in 40-letnice tako mlajšim kot starejšim ženskam sporočajo, da kariera, denar, lepota in (navidezna) inteligenca niso nič v primerjavi s tem, da dobiš moškega in za to uporabiš vsa sredstva ..."

Po koncu snemanja serije, ki je, potem ko je prebral zbirko kolumn Candace Bushnell (začetnici C. B. osrednje junakinje nista naključje), zrasla na zelniku Darrena Stara, starega znanca, ki nam je dal še en televizijski zgodovinski mejnik, Beverly Hills, je v življenjih oboževalk in denarnicah ustvarjalcev zazevala takšna praznina, da so se slednji čutili primorane posneti kar dva filma, Seks v mestu (2008) in Seks v mestu 2 (2010). Če že prvi ni bil nikakršen presežek, so se kritiki strinjali, da bi bilo za drugega vsekakor bolje, da ga ne bi nikoli posneli.

Za konec si sposojam besede kolegice Ane Jurc iz ocene zadnjega filma: "In tem ženskam, ki so prestare, da bi lahko še vedno razpredale samo o seksu in čevljih, a preplitke, da bi imele povedati kaj drugega, naj navadne smrtnice zavidamo njihova glamurozna življenja? Oh, lepo vas prosim."