Srčki, srčki in še enkrat srčki - po vaseh, mestih, na Kitajskem, v Indiji in celo v pretežno muslimanskem Pakistanu. Foto: EPA
Srčki, srčki in še enkrat srčki - po vaseh, mestih, na Kitajskem, v Indiji in celo v pretežno muslimanskem Pakistanu. Foto: EPA

Danes ga zaznamujejo predvsem rdeče vrtnice, pisane voščilnice s srčki, plišaste igračke in poroke, nekoč pa je valentinovo označevalo skorajšen prihod pomladi.

Začetki valentinovega segajo v antični Rim, kjer so 15. februarja praznovali luperkalije v čast bogu Luperku, zaščitniku ovac pred volkovi. Ko pa so Rimljani sprejeli krščanstvo, so praznik premaknili na dan prej in mu nadeli ime po svetniku Valentinu. Po legendah naj bi ta svetnik na skrivaj in v nasprotju s cesarjevo odredbo poročal mlade pare, zaradi česar je bil ujet in obsojen na smrt.

A ne glede na dvome o tem, ali ljudje res potrebujemo poseben dan za izkazovanje ljubezni do bližnjih, mu moramo priznati vsaj to - praznujejo ga po vsem svetu.

Ob valentinovem služijo predvsem cvetličarne, ki ponujajo pestro izbiro najrazličnejših rož. Prevladujejo rdeče rože in vrtnice. Foto: Reuters
Mnogi so se na ta poseben dan odločili za pomemben življenjski korak - poroko. Tudi tale parček iz Kuala Lumpurja v Maleziji se je ravno zaobljubil in se, prvič kot poročen par, sprehodil pod lampijončki v kitajskem templju, ki je v pripravah na kitajsko novo leto že praznično okrašeno. Foto: Reuters
V Bangkoku so pravkar poročeni pari sodelovali v paradi na triciklih. Na valentinovo se je za poroko odločilo kar 26 parov iz Bangkoka. Foto: Reuters
Akemi in Hiroši Macuoka sta si zvestobo obljubila kar v kapeli, narejeni iz ledu, v Vasi iglujev na jezeru Šikaribetsu, na japonskem otoku Hokaidu. Foto: Reuters
Vsem pa valentinovo ni tako zelo všeč. Zakrite pripadnice Hčerk muslimanske vere iz Kašmirja so takole protestirale proti prazniku zaljubljencev v Šrinagarju. Foto: Reuters
V neki slaščičarni v Manili so izdelali prav posebno sladka darila za valentinovo. Foto: Reuters