Monaška kraljeva družina zbuja pozornost predvsem zaradi pojavljanja v rumenih medijih. Večno samski Albert se je v zadnjem času le ustalil, saj se že nekaj časa videva s Charlene Wittstock. Foto: EPA
Monaška kraljeva družina zbuja pozornost predvsem zaradi pojavljanja v rumenih medijih. Večno samski Albert se je v zadnjem času le ustalil, saj se že nekaj časa videva s Charlene Wittstock. Foto: EPA
Tajski kralj Bhumibol Adulyadej
Letos se je na prvo mesto najbogatejših monarhov zavihtel tajski kralj Bumibol Aduljadej. Foto: EPA
Kraljica Elizabeta II. in princ Philip
Britanska kraljeva družina je tretja najbogatejša kraljeva družina v Evropi. Foto: EPA

Tajski kralj je vreden 35 milijard dolarjev, večino si je prislužil s črpanjem nafte. Drugouvrščeni šejk Kalif bin Zajed al Nahajan iz Združenih arabskih emiratov zaostaja za njim za kar 12 milijard dolarjev. Trojico najbogatejših končuje 84-letni savdski kralj Abdulah, ki je na prestol stopil šele leta 2005. Njegova država je največja izvoznica nafte, vreden pa je 21 milijard dolarjev.

Premoženje monarhov se iz leta v leto veča
Forbesova raziskava zajema 15 monarhov, ki so bili lani vredni 131 milijard dolarjev, predlani pa 95 milijard dolarjev. Kot ugotavljajo v Forbesu, se je njihovo premoženje povečalo predvsem zaradi večjih vrednosti surovin, predvsem nafte, pa tudi plina in najrazličnejših kovin.

Lani še najbogatejši monarh sultan Haji Hassanal Bolkiah iz Bruneja je letos padel na četrto mesto, ima pa 20 milijard dolarjev. Revija Forbes ugotavlja, da je za tako velik padec krivo prevsem to, da je moral sultan za kar nekaj časa občutno zmanjšati črpanje nafte zaradi prevelike izčrpanosti naftnih rezerv.

Peto mesto je zasedel 58-letni šejk Mohammed bin Rashid, ki kraljuje Dubaju, njegovo premoženje pa ocenjujejo na 18 milijard dolarjev.

Najbogatejši Evropejec prihaja iz Liechtensteina
Evropejec, ki se je uvrstil najvišje, je princ Hans Adam II. iz Liechtensteina. Premoženje njegove družine izvira predvsem od liechtensteinske LGT Bank, vendar je ta trenutno pod drobnogledom Združenih držav, saj sumijo, da so se z njihovo pomočjo številni bogataši poskušali izogniti davkom. Kljub težavam v podjetju pa je princ vreden pet milijard dolarjev.

Na sedmem mestu se je znašel šejk Hamad Kalifa al Tani iz Katarja, sledi mu maroški kralj Mohamed VI., na devetem mestu pa je monaški princ Albert. Čeprav se njegova družina v medijih pojavlja predvsem zaradi številnih škandalov, pa je že dolgo znano, da je Monako bogata kneževina, velike zasluge za to pa ima pokojni Albertov oče Rainer. Ta je v majhno državo pripeljal številne bogataše, saj Monako vodi izjemno ugodno davčno politiko do fizičnih oseb. Največ prihodkov pa ta država dobiva iz igralništva, vedno pomembnejši pa postaja tudi turizem. Deseterico končuje omanski sultan Kabus bin Said z 1,1 milijardo dolarjev.

Prvo petnajsterico končujejo princ Aga Kan Karim Al Husein, britanska kraljica Elizabeta II. s 650 milijoni dolarjev, kuvajtski šejk Sabah al Sabah, nizozemska kraljica Beatrix in kralj Mswati III. iz Svazilanda.

Revija Forbes opozarja, da monarhi na lestvici najbogatejših na svetu po premoženju po navadi ne posegajo, saj ga morajo deliti s svojimi večinoma precej ogromnimi družinami.