Sgermova smreka v Zgornji Orlici na Pohorju ni le slovenska rekorderka, ampak je to tudi najvišje drevo v celotni srednji Evropi. Ta veličastna smreka (picea abies), katere premer v prsni višini je 113 centimetrov, je del naravne dediščine. Njena starost je ocenjena na 300 let.

Najdebelejše drevo v državi je medtem Najevska lipa. Raste v osrčju smrekovih gozdov ob domačiji Osojnik (po domače Najevnik) na Ludranskem vrhu, južno od Črne na Koroškem. Obseg debla lipe, ki pravzaprav ni lipa, ampak lipovec, je 13,5 metra, premer je 3,5 metra. Stara je približno 750 let in visoka 24 metrov. Danes enotno deblo naj bi zraslo iz sedmih debel, a se tega zdaj ne da potrditi, saj je drevo danes votlo.

Za najstarejše slovenske drevo pa velja macesen v dolini Male Pišnice v Zgornjesavski dolini. Visok je 22 metrov, njegov obseg pa meri 4,22 metra. Macesen je bil precej višji, a mu je vihar odlomil vrh. Njegova starost naj bi bila med 800 in 1000 leti.

Najvišje drevo na svetu je 115 metrov visoka sekvoja v narodnem parku Redwood v Kaliforniji.

To so podatki, s katerimi smo se spomnili na mednarodni dan gozdov, ki ga zaznamujemo vsako leto 21. marca. Letos ta poteka z geslom Gozdovi za trajnostna mesta.

58,3 odstotka površine Slovenije preraščajo gozdovi
Da so drevesa oziroma gozdovi bistvenega pomena za življenje na Zemlji, čivkajo že ptički na vejah. Med drugim zagotavljajo zatočišča vrsti žuželk in živali, prispevajo k ohranjanju ravnotežja med ravnijo kisika in ogljikovega dioksida v okolju, varujejo vodozbirna območja, ki dovajajo svežo vodo v reke in zagotavljajo hrano najrazličnejšim žuželkam, sesalcem, pticam in plazilcem.

Delež površine gozdov v Sloveniji je nadpovprečno visok za evropske razmere in znaša 58,3 odstotka. V urbanih območjih po državi je ta delež precej manjši, od 10 do 30 odstotkov. Gozd in druga gozdna zemljišča v EU-ju sicer pokrivajo okoli 182 milijonov hektarjev ozemlja osemindvajseterice, kar je približno 43 odstotkov njene kopne površine. V sedmih državah članicah je gozd v letu 2015 pokrival več kot 50 odstotkov površin, poleg Slovenije še na Švedskem, Finskem, v Estoniji, Latviji, Španiji in na Portugalskem.

V Ljubljani 65.000 dreves
V Ljubljani raste okoli 65.000 dreves več kot 180 drevesnih vrst, od tega je 52.000 listavcev, visokih od pet do 20 metrov, na prometnih površinah je zasajenih 22.000 dreves. Na prebivalca je v Ljubljani 542 kvadratnih metrov zelenih površin. Vrednost mestnega drevesa v Ljubljani je ocenjena na 2.300 evrov.

Za Ljubljano je značilnih nekaj zanimivih presežnikov, med drugim naj bi bilo drevo z največjim obsegom v mestu javorolistna platana pred Cankarjevim domom. Meri 638 centimetrov.