V začetku lanskega leta je bilo po podatkih državnega statističnega urada v Sloveniji poleg 100 ljudi s priimkom Butara in skoraj 1500 Hrenov, tudi 2263 ljudi s priimkom Zajc in 715 takih, ki se pišejo Zajec. 75 se jih je podpisovalo s Pirh, 235 pa Vuzem (Velika noč).

Ob tem prazniku so se posvetili tudi pojmom, povezanim z vero na splošno. Ob koncu lanskega leta je bilo tako po njihovih podatkih v Sloveniji 614 ljudi, ki so po poklicu duhovniki, precej manj pa je bilo Duhovnikov: 39 ljudi se je namreč 1. januarja tako pisalo. Malo več je bilo Kaplanov (225), precej več pa Papežev (841) in Škofov (905).

Na Sursu so ob tem spomnili, da imamo v državi tudi štiri naselja, ki imajo v imenu besedo cerkev, (Bela Cerkev, Stara Cerkev, Nova Cerkev in Podcerkev), poleg njih jih je pa še nekaj, ki imajo v imenu niz cerkv: Cerkvenjak, Cerkvišče, Lemberg pri Novi Cerkvi, Pri Cerkvi-Struge, Straža pri Novi Cerkvi. V Sloveniji je tudi 7 ulic, katerih ime je povezano z besedo cerkev.

Povprečen Slovenec na leto porabi 181 jajc

Na statističnem uradu pa so zbrali še nekaj drugih zanimivih podatkov. V ospredju velike noči so namreč tudi pirhi oz. jajca. V Sloveniji so leta 2018 rejci redili kar 1,9 milijona kokoši nesnic, torej skoraj eno na prebivalca. Povprečno slovenske kokoši skupaj znesejo 1,1 milijona jajc na dan, v letu 2018 pa jih je vsak Slovenec pojedel oz. uporabil v povprečju 181. Veliko več jajc, kot ji v državo uvozimo (1,3 milijona) jih vsako leto izvozimo (4,6 milijona), največ ravno okoli velike noči, in sicer k sosedom na Hrvaško.

Lani uvozili 40 ton hrena, skoraj polovico iz Hrvaške

A sosedi nam to vračajo na svoj način – medtem ko imamo jajc dovolj, pa nam primanjkuje hrena, ki ga največ uvozimo ravno iz Hrvaške. "Po začasnih podatkih smo ga v 2019 uvozili 40,2 tone, izvozili pa 13,6 tone. Največ, skoraj polovico, smo ga uvozili iz Hrvaške," pojasnjujejo na Sursu. Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz popisa tržnega vrtnarstva (ta je bil nazadnje izveden leta 2016) se je takrat 60 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji ukvarjalo s tržno pridelavo hrena. Pridelovali so ga na 64 hektarjih površine, kar je za skoraj 4-krat večja površina kot v letu 2000.

Na Sursu so pred veliko nočjo spomnili tudi na nekaj podatkov, povezanih s svinjino, ki takrat v obliki šunke tradicionalno kraljuje na mizi: leta 2018 je vsak prebivalec Slovenije povprečno porabil 37,9 kilograma svinjine, od tega smo je zgolj 38 odstotkov tudi pridelali v Sloveniji, ostalo smo izvozili (največ iz Avstrije, za 37,5 milijona evrov), del pa tudi izvozili (največ na Hrvaško, za 4,7 milijona evrov).