Slovenija se pridružuje mednarodni pobudi Fête de la Musique, ki poteka v več kot 120 državah po vsem svetu na najdaljši dan v letu, 21. junija. Ta enodnevni festival žive glasbe na zunanjih javnih prizoriščih vključuje tako ljubiteljske kot poklicne glasbenike različnih žanrov. Statistični urad Republike Slovenija se je tako odločil, da v duhu praznovanja deli podatke iz leta 2021, ko je bilo dogajanje v živo še vedno okrnjeno zaradi pandemije covida-19.

V slovenskih kulturnih ustanovah je ta skrčila organizacijo koncertov in drugih z glasbo povezanih dogodkov – sem spadajo tudi operne in druge glasbeno-scenske prireditve, balet, sodobni ples in folklorna dejavnost. V primerjavi z letom 2019 je bilo tovrstnih prireditev približno za tretjino manj.

V povprečju je bilo po podatkih statističnega urada na odrih slovenskih kulturnih ustanov leta 2021 na dan izvedenih skoraj osem koncertov (leta 2019 jih je bilo 11) in še vsaj dva dogodka (leta 2019 vsaj štiri), povezana z glasbo. Vseh koncertov ter opernih in plesnih predstav je bilo tako vseeno več kot 3700, skupno jih je obiskalo blizu 815.000 ljudi. 18 odstotkov kulturnih dogodkov so bili koncerti, med glasbenimi prireditvami so prevladovali zborovska in vokalna glasba, sodobni ples ter rock in urbana glasba.

Vpliv pandemije je bil viden tudi pri obiskanosti – skupno se je zbralo skoraj 815.000 obiskovalcev. Število udeležencev koncertov se je v primerjavi z letom 2019 skrčilo na 59 odstotkov, število obiskovalcev vseh z glasbo povezanih prireditev pa na 53 odstotkov. Leta 2020 je ta številka v obeh primerih znašala 32 odstotkov. Pred dvema letoma se jih je največ, 163.237, zateklo na glasbene prireditve, obarvanih z rock in urbano glasbo, ter zborovsko in vokalno glasbo, 151.269. Največ novih del na glasbenih prireditvah v 2021 je bilo izvedenih na koncertih z zborovsko in vokalno glasbo (771), najmanj pa pri baletnih predstavah (13).

Povprečna mesečna plača glasbenikov, pevcev in skladateljev je bila 1761 evrov

Slovenske kulturne ustanove, tj. kulturni domovi, gledališča, glasbene ustanove in drugi producenti, so organizirale tudi glasbene in plesne festivale. Teh je bilo za približno 43 odstotkov vse festivalske ponudbe v omenjenem letu. Vpliv covida-19 na festivalsko dogajanje je bil manjši kot pri odrski dejavnosti v celoti, verjetno zaradi izvedb na prostem.

Nekatere kulturne ustanove ponujajo tudi izobraževalne dogodke, seminarje in delavnice. Pri 776 tovrstnih programih (14 odstotkov vseh programov) je bil poudarek na glasbeni, plesni ali folklorni dejavnosti, izključno glasbi pa je bilo posvečenih 442 programov. V primerjavi z letom 2019 se je bistveno zmanjšala ponudba folklornih programov (z 210 na 50 v 2021). Vseh z glasbo povezanih programov se je udeležilo približno 72.500 ljudi, od tega je bilo 82 odstotkov otrok in mladine.

Ob koncu leta 2022 je bilo v Statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva vpisanih 2570 glasbenikov, pevcev, skladateljev, plesalcev, koreografov in učiteljev glasbe, leta 2019 pa 2366. Toliko jih je torej opravljalo enega izmed teh poklicev in so bili vključeni v obvezno socialno zavarovanje. Po začasnih podatkih za leto 2021 je bila povprečna mesečna plača glasbenikov, pevcev in skladateljev 1761 evrov, plesalcev in koreografov 1428 in
učiteljev glasbe 1579 evrov.