Mojca je bila rojena v Afriki, v Ljubljano pa je prišla leta 1976 iz ZOO-ja Corten Rene v Belgiji. Kot pravijo v ljubljanskem živalskem vrtu, so v otroštvu zanjo skrbeli ljudje, zato je izmed vseh šimpanzov v skupini najbolj iskala pozornost svojih oskrbnikov in obiskovalcev.

"Bila je prava 'gospodinja'. Znala je pometati, ribati s krtačo in s papirjem čistiti steklo. Sicer je res, da je bolj razmazala kot očistila, zato so za njo temeljito počistili še oskrbniki. Gibov se je naučila z opazovanjem dela oskrbnikov. Mojca si je znala z robčkom obrisati nos. Bila je tudi abstraktna 'slikarka', kadar koli je dobila papir in barvice. Vedno je bila vesela prijaznih in spoštljivih obiskovalcev. Drugim pa je postavila mejo tako, da jih je pljunila, vrgla iztrebek ali nanje zavpila," so nekaj osebnostnih značilnosti babice Mojce povzeli v ljubljanskem živalskem vrtu.

Bila je mama Tomiju, Poldetu, Urški, Cilki, Neži in Titiju ter babica Joku, Niki, Leoni in Taju.

Ob tem so pojasnili še, da je bila Mojca kljub svojim letom zdrava šimpanzinja – občasno so jo doletela kakšna prehladna obolenja, ni pa imela nobenih kroničnih zdravstvenih težav. Da nekaj ni v redu, so oskrbniki opazili v ponedeljek, 24. junija, ko je nenadno oslabela, zato so izvedli diagnostične preiskave. "Ultrazvok srca je pokazal, da je prišlo do odpovedi srca."

Zaradi posledic težav s srcem, ki so privedle do poslabšanja splošnega stanja, so jo v četrtek, 27. junija, evtanazirali, so še razložili.

Večina šimpanzov v živalskih vrtovih živi približno 40 let, samice pa običajno dosežejo višjo starost kot samci, so še razložili v ZOO-ju Ljubljana in dodali, da lahko podobno starost dočakajo tudi šimpanzi v naravnem okolju.

Najstarejši prebivalci ZOO-ja Ljubljana

Mojca je tako dočakala častitljivo starost. Z 49 leti je bila namreč najstarejša žival v ljubljanskem živalskem vrtu, zdaj pa je ta naziv pripadel prav tako 49-letni slonici Gangi. Po starosti ji sledijo 40-letni samec rožnatega pelikana, zlatolična gibona Liling in Liping ter šimpanz Boris, ki so stari 37 let, navadni vari (26 let), kalifornijska morska leva Kalle (22 let) in Jip (19 let), samica perzijskega leoparda Širin (19 let).

Med starejšimi so še ris Luks, ki je star 18 let, risa Kiril in Rožnik pa imata 17 let. Nubijska žirafa Rastko je dopolnil 18 let, Cvetko pa eno leto manj; 16 let šteje azijska levinja Čaja.

"Hvala ti, Mojca, za vse lepe trenutke!"

"Mojca je bila nepozabno, očarljivo bitje z močnim karakterjem in karizmo. Veselili smo se vsakega obiska in veterinarskega pregleda, predvsem takrat, kadar je bila zdrava. Vedno nas je presenetila s svojo bistrostjo in nagajivostjo ter nam polepšala dan. Pogrešali jo bomo," je ob Mojčinem slovesu povedal vodja veterinarske službe Pavel Kvapil, ki je skupaj s svojo ekipo skrbel za njeno zdravje.

Podobno čutijo tudi tisti, ki so vsak dan skrbeli zanjo. "Mojca je bila zelo prijazna in pametna šimpanzinja, pogosto prebrisana, a očarljiva. Rada nas je opazovala pri delu in nas tudi posnemala. Bila je neverjeten zgled vsem svojim potomcem. Bila je vodja, pa tudi zaščitniška in stopila jim je v bran vsakič, ko je bilo to potrebno. Bila je izjemna mama, babica, prijateljica in legenda našega živalskega vrta. Hvala ti, Mojca, za vse lepe trenutke!" so oskrbniki zapisali v sporočilu za javnost.

Bila je članica kritično ogrožene podvrste

V ljubljanskem živalskem vrtu so še razložili, da je Mojca pripadala podvrsti zahodnih šimpanzov, ki je pri IUCN-ju na rdečem seznamu kritično ogroženih podvrst – v naravnem okolju jih je namreč le še med 18.000 in 65.000. Živalski vrt Ljubljana je član Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA), v okviru katere deluje svetovalna skupina za človeku podobne opice, vodi se rodovna knjiga za šimpanze: "Člani EAZA gojimo prribližno 250 predstavnikov podvrste zahodni šimpanz. Cilj je povečati populacijo na 500 osebkov in s tem zagotoviti zdravo populacijo v živalskih vrtovih, če bi nastala potreba po vračanju šimpanzov v naravno okolje."

Pri tem poudarjajo, da se je v skoraj 50 letih Mojčinega življenja na področju gojenja in strokovne oskrbe živali v živalskih vrtovih ter pri naravovarstvu ogromno spremenilo: "Šimpanzov in drugih divjinskih živali že dolgo ni več dovoljeno odvzemati iz narave. Živalski vrtovi pri naravovarstvu prispevamo z gojenjem genetsko zdravih populacij številnih ogroženih vrst ter delujemo pri naravovarstvenih projektih, ki potekajo v naravnem okolju."

"Mojca je bila ambasadorka šimpanzov in je vrsto let sodelovala pri poučevanju naših obiskovalcev," so še zapisali.