Dokaz, da lahko uspeš tudi brez znanja angleškega jezika, je brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva.

Lula, sicer prvi predsednik, ki izhaja iz delavskega razreda, je že večkrat poudaril, da Brazilcem niti slučajno ni treba govoriti angleško, da bi se prebili med svetovne velesile. Sebe navaja kot primer, saj nima univerzitetne izobrazbe, nekoč pa je delal kot kovinar.

Brazilski časniki kar tekmujejo, kdo bo objavil več člankov o odločitvi zunanjega ministrstva, ki je razburkala javnost.

Največji dnevnik Globo je zapisal, da je to le otročja izjava, naperjena proti ZDA, ki pa bo ogrozila sposobnosti brazilske diplomacije.

Brazilski zunanji minister je pojasnil, da so s to potezo hoteli prihodnjim diplomatom omogočiti bolj demokratične vpisne pogoje: "Ne moremo dovoliti, da bi nekdo padel na sprejemnem izpitu le zato, ker ni študiral ali živel v tujini."

V Braziliji, kjer so razlike med bogatimi in revnimi ogromne, ima bogata manjšina veliko boljše možnosti izobrazbe. Otroci bogatašev največkrat odhajajo študirat kar v Evropo ali ZDA.

Uradni jezik Brazilije, portugalščino, govori skoraj 200 milijonov ljudi, poleg približno 180 milijonov Brazilcev še Portugalci in prebivalci nekdanjih portugalskih kolonij v Afriki in Aziji.