Ngā je postala šele druga maorska kraljica oz. kuini od leta 1858, ko so okronali prvega kralja gibanja Kiingitanga. Pred njo je bila kraljica zgolj njena babica, Te Arikinui Dame Te Atairangikaahu, poroča BBC.

Kralj (ali v maorščini kiingi) Tuheitia Pōtatau Te Wherowhero VII. je umrl v petek, med okrevanjem po operaciji srca. Star je bil 69 let, le nekaj dni prej pa je praznoval svojo 18. obletnico na prestolu. Sledilo je šestdnevno obdobje žalovanja – običajno je to obdobje trajalo tri dni, tokrat pa so ga podaljšali –, ko so se od poglavarja z rojstnim imenom Tuheitia Paki v njegovem domačem kraju Ngāruawāhia na Severnem otoku poslavljali njegovi podporniki.

Zadnje jutro pogrebnih slovesnosti se je nato začelo z izbiro novega vodje, poroča Guardian. Naziv se namreč ne deduje samodejno, ampak vladarja oz. vladarico izbere svet 12 starešin – in ta je sklenil, da bo Maore vodila 27-letna Ngā Wai hono i te pō Paki, edina hčerka in najmlajša od treh otrok dozdajšnjega kralja. Kljub svoji mladosti je Ngā že vrsto let sodelovala pri vseh pomembnejših maorskih obredih in dogodkih, ob tem pa končala tudi magistrski študij maorske kulture na univerzi Waikato.

Institut kralja ustvarili v sredini 19. stoletja kot upor proti kolonizatorjem

Maorski kralj sicer nima nobenih pooblastil na državni ravni, ima pa pomembno simbolno in kulturno vlogo pri ohranjanju enotnosti med različnimi maorskimi plemeni. Kralja kronajo od leta 1858, ko se je v uporu proti britanski kolonizaciji oblikovalo gibanje Kiingitanga, v okviru katerega se je združilo več maorskih ljudstev in imenovalo kralja po zgledu evropskih prišlekov, da bi okrepilo svojo moč.

Od takrat se je na lesenem, umetelno izrezljanem prestolu zamenjalo šest kraljev in ena kraljica. Tako kot njene predhodnike so tudi Ngā Wai hono i te pō Paki mazilili s posvečenimi olji in blagoslovili z izvodom Biblije, ki ga v ta namen uporabljajo že vse od leta 1858. Obred je potekal ob krsti pokojnega kralja, nato pa so krsto s kanuji odpeljali po reki Waikato in odnesli peš na vrh svete gore Taupiri, kjer so ga položili k večnemu počitku.

Na Novi Zelandiji, ki jo staroselci imenujejo Aotearoa, danes živi okoli 900.000 Maorov, kar predstavlja okoli 17 odstotkov prebivalstva. Prav izbor mlade, izobražene kraljice, ki je ponosna na svojo dediščino, pa mnogim predstavlja pomemben korak za Maore. V zadnjem obdobju, ko je na oblasti konservativna stranka, so se namreč pojavili poskusi krčenja pravic maorskemu prebivalstvu, poroča BBC.

Lani je na primer na tisoče ljudi protestiralo proti vladnim načrtom za ukinitev maorskega ministrstva za zdravje (Te Aka Whai Ora), ki ga je ustanovila vlada prejšnje premierke Jacinde Ardern, in proti napovedani spremembi imen nekaterih javnih organov iz maorščine v angleščino. K enotnim protestom je pozval prav kralj Tuheitia Paki, še več pa si avtohtono prebivalstvo obeta od nove kraljice, ki ne skriva želje po tem, da bi Nova Zelandija znova prešla v roke Maorom.

Mlada kraljica kot simbol novega obdobja

"Ona je simbol nove zore," je za Guardian dejala odvetnica in borka za pravice Maorov Annette Sykes in dodala, da izbor mlade kraljice sploh ni bil samoumeven, sploh glede na to, da ima dva starejša brata in da o vodji odloča svet 12 (moških) starešin. A ti so uvideli, da je ravno Ngā Wai hono i te pō prava izbira: "Navdihuje nas. Oživitev in vnovična uveljavitev našega jezika je bila za večino od nas 40-letno popotovanje. In ona pooseblja prav to. Maorščina je njen materni jezik, tekoče ga govori."

"Odrasla je v žensko, ki ima željo po tradicionalnem znanju in ki ga je združila z modernim svetom. Ona je nekdo, ki lahko nosi modno znamko Gucci, obenem pa nosi tudi moko kauae (tradicionalno maorsko tetovažo na spodnji ustnici in bradi, ki si jo je dala izdelati, ko je dopolnila 18 let v poklon svojemu očetu, op. a.)," je še dejala Sykes in poudarila: "V središču njenih prizadevanj so politična, gospodarska in družbena blaginja našega ljudstva in v tem je zelo podobna svoji babici, ki so jo ljudje oboževali."