Za božič, ko se je Trump odpravil na svoje golfišče na Floridi, je bil to njegov 85. dan na igrišču, od kar je postal predsednik, in 111. dan na enem od svojih posestev (bodisi na Mar-a-Lagu bodisi v Bedminstru v New Jerseyju), je poročal Business Insider.

Do danes, na 354. dan predsednikovanja, jih je 117 preživel na svojih posestvih, 91 pa na golfiščih.

Trumpovi redni izleti na igrišča za golf so toliko bolj pod drobnogledom, ker je bil ravno on tisti, ki se je najglasneje pritoževal, da Obama preživlja preveč časa svojega predsednikovanja na igrišču za golf. "Ali lahko verjamete, da je ob vseh težavah in izzivih, s katerimi se spoprijemajo ZDA, predsednik Obama preživel dan na igrišču za golf. Huje kot Carter," je tvitnil Trump leta 2014.

V letu dni predsednikovanja so davkoplačevalci za Trumpove izlete na golf odšteli že dobrih 46 milijonov dolarjev, so izračunali na spletni strani Trump Golf Count, kjer številko vsak dan posodabljajo. Čeprav predsedniki ZDA za svoje družinske oddihe običajno plačujejo iz svojega žepa, pa morajo davkoplačevalci še vedno poravnati račun za varnostne stroške - na en konec tedna v Mar-a-Lagu jih to, denimo, pride tri milijone dolarjev, je razbrati iz poročila vladnega urada za odgovornost (GAO).

Vstopnice za silvestrovanje s predsednikom
Božične praznike je ameriški predsednik, seveda, preživljal na posestvu Mar-a-Lago v West Palm Beachu, kamor se redno umika pred stresom v Washingtonu. Ta Trumpova razvada je deležna kar nekaj kritik, saj se opazovalcem zdi, da predsednik troši neprimerno preveč davkoplačevalskega denarja za te svoje izlete (in polete) med Washingtonom in Florido.

"George W. Bush je sicer res veliko hodil na svoj ranč v Crawford v Teksas, a tam nisi mogel najeti spalnice ob njegovi," je za Wall Street Journal slikovito ponazoril etično dilemo Mar-a-Laga Jordan Libowitz iz nadzorne skupine Citizens for Responsibility and Ethics.

Etičnih odborov ni Trump prav nič pomiril s svojo silvestrsko ekstravaganco v Mar-a-Lagu - petični gostje so lahko vstop v novo leto pozdravili s predsednikom na zabavi, za katero so vstopnice stale 750 dolarjev, kar je slabih 200 dolarjev več kot lani, ko je Trump že slavil svojo zmago na volitvah, a se še ni preselil v Belo hišo. Kritiki Trumpu očitajo, da se finančno okorišča s predsedniškim stolčkom in promovira svojo znamko, kar da je nedopustno.

Graščina, zgrajena za dedinjo
In Mar-a-Lago je zagotovo bolj trgovska znamka kot pa zgolj še ena v vrsti predsedniških rezidenc. Trump je 10.000 kvadratnih metrov prostrano posest z 90 let staro graščino, 20. največjo v ZDA, kupil leta 1985, ko je bil še poročen z Ivano Trump.

Newyorškega nepremičninskega magnata je očarala spomeniško zaščitena razkošna graščina, ki sta jo leta 1927 zgradila Marjorie Merriweather Post, bogata mlada dedinja podjetja s kosmiči Postum Cereal Company, in njen soprog Edward F. Hutton. Par je za gradnjo svojega sanjskega doma najel arhitektko Marion Sims Wyeth in notranjega oblikovalca Josepha Urbana, celoten projekt pa ju je takrat stal sedem milijonov dolarjev.

Postova, ki je umrla leta 1973, je v oporoki Mar-a-Lago zapustila službi za narodne parke (NPS), saj je upala, da bi posest lahko uporabili za državniške obiske ali kot zimsko Belo hišo (na neki način se ji je želja s Trumpom 45 let pozneje uresničila).

A Richardu Nixonu je bila ljubša t. i. floridska Bela hiša na otoku Key Biscayne, Jimmy Carter pa sploh ni bil zainteresiran za to. Ker so bili stroški vzdrževanja posesti večji od sredstev, ki jih je v ta namen v oporoki zapustila Postova, in ker je posest zaradi lokacije težko ustrezno varovati, je kongres Mar-a-Lago leta 1981 vrnil fundaciji Postove, ki je dala posest na prodaj za 20 milijonov dolarjev, a kupcev ni bilo.

Na poročnem sprejemu tudi Clintonova
Vse, dokler ni zamikala Trumpa, ki je ravno takrat v tem delu Floride iskal primerno zimsko rezidenco. Po Trumpovih besedah je hčerkama Postove ponudil še več, kot sta zahtevali, a sta njegovo ponudbo zavrnili. Zato je ubral drugo pot in za dva milijona od ustanovitelja KFC-ja kupil parcelo ob Mar-a-Lagu ter zagrozil, da bo na njej zgradil vilo, ki bo popolnoma zaprla pogled na morje z Mar-a-Laga. Cena tega je posledično skokovito padla in Trump je leta 1985 posest nazadnje kupil za samo sedem milijonov, jo prenovil in dogradil ogromno plesno dvorano, ki je redno gostila letni ples Rdečega križa.

V 6.000 kvadratnih metrov velikem kompleksu s 126 sobami, 58 spalnicami, 12 kamini, tremi zaklonišči in 9 metrov dolgo marmorno jedilno mizo je tudi klub Mar-a-Lago s sobami za goste, petimi teniškimi igrišči, bazenom in velnesom, namenjen izključno članom kluba. V klubu sta med drugim imela koncerte Céline Dion in Billy Joel, redne gostje so bile udeleženke lepotnih tekmovanj, ki so potekala pod Trumpovo licenco, sosedje pa so se pritoževali, ker je klub redno kršil pravilnik o hrupu v soseski.

Pretkani mogotec je Mar-a-Lago v svojih rokah zadržal čez obe svoji ločitvi (od Ivane Trump leta 1992 in od Marle Maples leta 1999), z Melanio Trump pa sta tam leta 2005 gostila svoj poročni sprejem. Trumpova družina je zase zadržala povsem zagrajen del posesti z graščino, medtem jo je preostali del odprt za petične člane kluba.

In če se danes mnogi zvezdniki in politični veljaki zgražajo nad Trumpom, pa so se svojčas radi kazali v Mar-a-Lagu. Tako je posest med drugim gostila Sylvestra Stallona, Eltona Johna, Jaya Lena, Woodyja Allena ... in, da, tudi Billa in Hillary Clinton, ki ju je Trump tja povabil na svoj poročni sprejem. Še prej, leta 1994, pa sta svoje medene tedne na Mar-a-Lagu preživljala Michael Jackson in Lisa Marie Presley.

"Zimska Bela hiša"
Odkar je bil Trump 20. januarja 2017 ustoličen kot predsednik ZDA, je pogosto obiskal svoje floridsko posestvo - Washington Post navaja, da je do zdaj tam preživel 46 dni oz. tja poletel desetkrat (in desetkrat nazaj), kar je davkoplačevalce stalo 21 milijonov dolarjev samo potnih stroškov (varovanje ni vključeno). A kaj pa je to za "zimsko Belo hišo", kot se je Trump hitro navadil klicati Mar-a-Lago.

Tam ima zdaj tudi posebno sobo, iz katere lahko varno komunicira s t. i. situacijsko sobo v Beli hiši in s Pentagonom, sicer pa je v Mar-a-Lagu lani med drugim gostil kitajskega predsednika Ši Džinpinga s soprogo in japonskega premierja Šinza Abeja s soprogo.

To se je izkazalo za, milo rečeno, problematično, ko je Trump februarja med večerjo na terasi z Abejem, japonsko delegacijo in številnimi drugimi povabljenci, začel glasno razglabljati o morebitnem jedrskem napadu Severne Koreje in začel na svojem prenosniku zbranim kazati tajne podatke, osupli, nič hudega slutečega gostje pa so vse skupaj v živo tvitali, češ, znašli smo se v situacijski sobi! Po tistem je bil Trump sicer malce bolj pazljiv s kočljivimi podatki, a le za odtenek.