Foto:
Foto:
Vesoljska nevihta v svojem najlepšem sijaju.
Vesoljsko plovilo Cassini je od blizu posnelo tudi Marsove prstane, ne le zvoka nevihte.
Vpliv vesoljske nevihte, ki potuje od Sonca proti planetom, je za planete, kot je Mars, lahko poguben.

Te so brzele med Zemljo in robom sončnega sistema, spremljali so jih s pomočjo plovila Cassini, ki se nahaja med Zemljo in Soncem. Vsaka nevihta je v oblakih, ki so naraščali, se upočasnjevali in oslabeli, v vesolje odvrgla na milijarde ton materije.

Ena od neviht je razbila magnetno polje Jupitra in Saturna ter na obeh planetih povzročila nevihte, ki so podobne kot na Zemlji.

Nevihta se je razbesnela tudi na Marsu, ki pa za razliko od Zemlje nima magnetnega ščita, zato je imel pojav tudi drugačen učinek kot na Zemlji. Del zgornje Marsove atmosfere je zato ušel v vesolje.

To je po mnenju znanstvenikov eden od možnih vzrokov za to, da je pred 3,5 milijarde let z Marsa izginila voda in bila uničena njegova atmosfera. Nevihte, ki so se pomikale nenormalno hitro, so za pot, dolgo 13 milijard kilometrov, porabile manj kot en dan.

Znanstvenik na univerzi v Michiganu Thomas Zurbuchen je dejal, da so izmerili največjo doseženo hitrost v vesolju. Izmerjena hitrost nevihte je bila kar 2.235 kilometrov na sekundo. Hitrost se je kasneje zmanjšala na povprečno 670 kilometrov na sekundo.

Nekaj radioaktivnega žarčenja je ločeno zadelo tudi ob naš planet in povzročilo težave predvsem satelitom in radijskim komunikacijam. Nekatera letala so morali zaradi tega odvrniti od smeri proti Soncu, prebivalci Virginije pa so ponoči na nebu lahko opazovali čudovite barvne odtenke, ki so bili posledica močnih neviht.

Cassini je med letom od Saturna proti Jupitru posnel tudi zvok vesoljske nevihte, in to le dve uri preden se je ta razbesnela blizu Marsove površine in se pomaknila daleč naprej v neznane dele vesolja.

Zaradi te nevihte bodo znanstveniki po njihovem mnenju lažje izračunali, kje se vesolje konča. Eden izmed znanstvenikov je ob tem dejal, da se bo zaradi tega pojava sončna energija še dve leti širila kar 644 milijonov kilometrov naprej v vesolje.

Glavna naloga raziskovalcev je tako opazovanje vesolja in analiziranje vremenskih pojavov, da bi s predvidevanjem le-teh obvarovali Zemljo in njene satelite. Nevihte naj ne bi bile nevarne za ljudi, a vseeno lahko potniki na letalih dobijo preveliko dozo sevanja zaradi vpliva tega doslej neraziskanega nebesnega pojava.

Znanstveniki pa predvidevajo, da bi bilo zdravje ljudi lahko v prihodnosti ogroženo, saj se radiacija v vesolju širi in bi ogrožala potnike na Mesec in na planete v sončnem sistemu. Doza sevanja med sprehodom po površini planetov med divjanjem nevihte bi bila lahko celo smrtonosna. Manjše doze pa bi povzročale možganske okvare in hujše bolezni.