Atena, ki je bila v antični Grčiji boginja modrosti in antična zavetnica Aten, je oblečena v oranžno oblekico, Foibos, bog svetlobe in glasbe (drugo, bolj znano ime zanj je Apolon), pa je oblečen v modro oblačilo. Barvi oblačil obeh maskot naj bi poudarjali sonce in morje Grčije, gostiteljice letošnje olimpijade.

Dve maskoti naj bi prinašali dvojno srečo. Oblikovalec, ki je za svoj predlog dobil 82.000 evrov, je svoje delo oblikoval na podlagi umetnine iz sedmega stoletja pred našim štetjem, ki je razstavljena v arheološkem muzeju v Atenah.

Po mnenju predsednice organizacijskega komiteja iger Gianne Angelopoulos Daskalaki je original, po katerem sta maskoti nastali, najstarejša igrača na svetu. Dodala je, da so se prvi olimpijski zmagovalci kot otroci igrali prav s takšnimi predmeti.

Sicer pa Atena in Foibos nista prva dvojni maskoti, saj se je ta prvič pojavila na zimskih olimpijskih igrah leta 1988 v Calgaryju v Kanadi, kjer sta bili maskoti medvedka Hidy in Howdy bratec in sestrica.

Prvič je maskota na olimpijskih igrah nastopila leta 1968 v francoskem Grenoblu, ki pa takrat še ni bila uradno priznana.

To je bil smučar s preveliko glavo. Prva uradna maskota je bil jazbečar Waldi, ki je na olimpijskih igrah "nastopil" leta 1972 v Münchnu.

Na letošnjih olimpijskih igrah bodo spremenjene tudi medalje, kar bo prvič po letu 1928 in olimpijskih igrah v Amsterdamu.

Na atenskih medaljah boginja Nike tako lebdi nad stadionom, s čimer naj bi športniku, ki nastopa na tekmovanju, prinesla srečo.

Motiv stadiona so oblikovalci dobili od prvotnega stadiona v Atenah, na katerem so potekale moderne olimpijske igre leta 1896. Na prvi strani medalje pa bo vgravirana športna panoga.

Hrbtna stran medalje ima tri elemente: olimpijski ogenj, besede olimpijskega hvalospeva starogrškega pesnika Pindarja in emblem iger iz Aten. Skupaj bodo na igrah v 28 panogah in 301 športni disciplini razdelili 3.410 medalj, po 1.130 zlatih in srebrnih ter 1.150 bronastih.