Le da se ta resničnost prepleta z virtualno - precej temnejšo - resničnostjo. Brez zmajev, zombijev, dragih ekip oblikovalcev kostumov. Serija Mr. Robot je ena izmed velikih presenečenj preteklega poletja. To ji je uspelo s preprostim manevrom, ko je zgodbo in glavnega junaka postavila v središče trenutnega dogajanja v svetu. Ustvarjalcem serije Mr. Robot je uspelo v scenarij vključiti udarne teme z naslovnic, spremenili so gledalčev pogled na glavnega junaka in način, kako dojemamo zgradbo televizijskih dram. Hkrati pa niso ničesar prepustili naključju, niti domišljenih naslovov epizod (tipični naslov je eps1.7_wh1er0se.m4v).

Ustvarjalec in včasih tudi režiser Sam Esmail je v intervjuju z Andyjem Greenwaldom priznal, da je simetrija med dogodki v seriji in resničnih - pogosto šokantnih svetovnih novicah - naključna, če ne že skoraj srhljiva. A ob tem ni bil prepričan, ali je to stvar, na katero je lahko ponosen. "Mogoče bi bilo bolje, če bi ustvarjal serijo o miru na svetu, saj bi bolj ustrezala javnemu dobru," se je šalil Esmail.

Mr. Robot je serija o hekerski kulturi, ki je še kako zarezana v pore našega vsakdana. Distopična fikcija se vrti okoli glavnega junaka Elliota Aldersona (ki ga mojstrsko upodablja Rami Malek), ki je nadarjeni heker s številnimi osebnostnimi hibami, ki si za cilj postavi, da zruši najslabše podjetje na svetu Evil Corp.

Elliota v druščino, ki imajo isti cilj kot on, FSociety, zvabi lik Christiana Slaterja. Gre za majhno združenje hekerjev, ki imajo svoj štab na ozemlju nekdanjega zabaviščnega parka na Coney Islandu. Tako čez dan Elliot dela v podjetju, ki skrbi za varnost na spletu pred hekerji podjetij, kot je Evil Corp, medtem ko se v prostem času bori proti njim. Njegova sovražna nastrojenost izvira iz preteklosti, saj naj bi bil Evil Corp odgovoren za okoljsko katastrofo, zaradi katere je umrla mama njegove najboljše prijateljice Angele.

Toda Elliot je v primerjavi z drugimi pripovedovalci zgodb iz hollywoodskih serij zelo netipični lik. Ni mu mogoče zaupati: gledalca nagovarja neposredno, a priznavanje njegove navzočnosti je le manifestacija njegove duševne bolezni. Pomoč išče pri psihologinji, ki jo s pomočjo "sledi", ki jih sama pušča na spletu, pozna bolje kot ona samo sebe.

Medtem ko bi druge serije osrednji zaplet reševale skozi več sezon, Elliot obračuna z Evil Corpom v desetih epizodah. A ker načrt FSocietyja ob zrušenju Evil Corpa vključuje še uničenje finančnih zapisov, s katerim uničijo moderni bančni in finančni sistem, uspeh pride z velikim davkom za vedno bolj osamljenega Elliota, čigar um je v veliko večjih težavah, kot se zaveda sam.

Tisti, ki sumijo, da je Mr. Robot delček Elliotove domišljije, imajo prav. In Mr. Robot, torej Elliot, ni nič drugega kot vodja FSocietyja, ki pa se - ironično - ne spomni ničesar, kar počne. Serija se tako osredotoča na like, ki na čustvenem področju doživljajo pekel in pričakujejo iluzijske rešitve.

Popularizacija nezanesljivega junaka
Elliot ni antijunak, niti ni junak. Elliot je arhetip, ki je v družbi že več stoletij, toda nikoli ga niso predstavili na tak način, kot sta ga Esmail in ekipa. Elliot je nezanesljiv junak. To postane jasno v trenutku, ko izve gledalec, da je lik Slaterja le spletka v njegovem umu. Tako je vse, kar je gledalec do tistega trenutka videl, slišal ali mislil, je nepreverjena resničnost.

Mr. Robot je v zadnjih tednih prejel zlati globus v kategorijah najboljša dramska serija in najboljši stranski igralec (Slater). Prav tako pa je prejel nagrado ameriških filmskih kritikov za najboljšo dramsko serijo in za najboljšega igralca v dramski seriji. In prav Malek je eden izmed osrednjih razlogov, zakaj je serija uspela.

Vzpon Maleka
Do vloge v seriji ni bil popolnoma anonimen igralec v Hollywoodu. Pojavil se je z manjšimi vlogami v sagi Somrak in seriji filmov Noč v muzeju. Toda s serijo Mr. Robot je dobil največjo in najpomembnejšo vlogo v svoji karieri. Malek je upravičil in celo presegel pričakovanja. Gledalcem je približal lik nedružbenega lika, ki drži v šahu druge like in samega gledalca. Težko se je poistovetiti z junakom, ki se trudi, da se ne naveže na nikogar. In tu Malek blesti. Nedružbeni lik odigra z žalostjo in obžalovanjem do te mere, da vzbuja simpatije.

Toda ne le Malek, močna je tudi preostala igralska zasedba s Slaterjem na čelu. Zanj se zdi, da je končno spet našel vlogo, v kateri lahko pokaže vse, kar zna. In čeprav so ženski liki postavljeni bolj v ozadje, sta Carly Chaikin in Portia Doubleday dokaz, da lahko v nekaj minutah pustiš močen vtis, še posebej če upoštevamo to, da prav nobena izmed njih ne upodablja stereotipne vloge ženske v družbi.

Serija pa postreže tudi z neklasičnim "negativcem", v katerega se je mojstrsko vživel švedski igralec Martin Wallström (tako kot večina mladih igralcev do vloge v Mr. Robotu precejšnja neznanka v Hollywoodu). Ta se predstavi v vlogi ambicioznega mlajšega tehnološkega podpredsednika Evil Corpa, ki ne izbira sredstev za dosego ciljev (tako je za svoj cilj pripravljen tudi moriti), a glavni zaplet v njegovi zgodbi se pojavi, ko nam režiser predstavi njegovo ženo Joanno Wellick (upodablja jo Stephanie Cornellussen), ki pravzaprav "upravlja" svojega moža kot lutko.

Serija z igro luči, nizanja kratkih sekvenc in režijo ustvarjajo občutek, kot da je edinstvena v televizijskem svetu. Hekerji vsekakor niso nova subkultura, ki so jo vzeli za svojo televizijski ustvarjalci, toda nikomur se ni uspelo približati njihovi resničnosti tako, kot se je ustvarjalcem Mr. Robota.