V Libanonu se stopnjuje spor med političnimi in verskimi oblastmi. Premier Najib Mikati, sunitski musliman, se je 23. marca srečal s predsednikom šiitskega parlamenta Nabihom Berrijem, ki je večkrat vztrajal pri spremembi, da bi zimski čas podaljšali za en mesec. Kljub prvotnemu oklevanju se je Mikati odločil, da se tako ure naprej ne bodo premaknile do 20. aprila, ko bo konec ramazana.

Uradnega razloga za odločitev ni navedel. Tisti, ki se postijo v svetem mesecu, lahko post namesto ob 19. uri prekinejo že uro prej. Temu se je prilagodil tudi libanonski nacionalni prevoznik Middle East Airlines – njegove ure in druge naprave naj bi ostale na zimskem času, čas svojih poletov pa bo prilagodil tako, da bo v skladu z mednarodnimi urniki.

Krščanske institucije in nekateri mediji so uro premaknili

Odločitvi pa se je uprla libanonska Maronitska cerkev, največja krščanska cerkev v državi, ki je naznanila, da te odločitve ne bo spoštovala, saj s to potezo niso upoštevali mednarodnih standardov. Prav tako o spremembi ni bilo posveta in niso razmislili o morebitnih posledicah ali zmedi, ki jo taka odločitev prinese. Da uro vseeno premaknejo, so se odločile tudi druge krščanske ustanove.

Pri tem so se jim pridružili številna podjetja in medijske organizacije, tudi dva glavna libanonska informativna kanala MTV in LBCI. Medij je namreč dejal, da bi sledenje Mikatijevi odločitvi škodovalo delu.

"Vsako leto premaknete čas za eno uro naprej in nas zadržujete 10 let v preteklosti"

Tako je danes, ko smo uro na poletni čas premaknili tudi v Sloveniji, v Libanonu prišlo do nenavadne situacije – prebivalci so se zbudili v dveh časovnih pasovih. Nekateri uporabniki Twitterja so delili stari posnetek slavnega libanonskega skladatelja in glasbenika Ziada Rahbanija, ki govori o poletnem času. "Vsako leto premaknete čas za eno uro naprej in nas zadržujete 10 let v preteklosti," je dejal o libanonskih politikih in dodal, da je treba biti pozoren tudi na leta, in ne le na uro.

Številni menijo, da je morebitni kaos simbol desetletij neuspešnega vladanja voditeljev, ki so Libanon leta 2019 pripeljali v finančno krizo, za katero Svetovna banka pravi, da so jo "zrežirale" elite.