V vzhodnoazijskih državah – in ponekod v tujini – so pozdravili novo leto po lunarnem koledarju. Kitajsko oziroma lunarno novo leto se v 21. stoletju kot državni praznik začne na prvi dan luninega koledarja in traja do 15. dne prvega meseca oziroma do naslednje polne lune, ki bo letos nastopila 5. februarja.

Letos bo leto v znamenju vodnega zajca, po napovedih pa bo leto upanja, trajalo bo do 9. februarja 2024. Zajec je sicer četrti od 12 živalskih znamenj kitajskega horoskopa, v kitajski kulturi pa velja za simbol dolgoživosti, miru in blaginje.

Novo leto je v kitajski kulturi eden najpomembnejših praznikov in je povezano s številnimi miti in običaji. Med drugim naj bi družina temeljito očistila svoj dom in iz njega odnesla vso nesrečo ter naredila prostor za prihajajočo srečo. Precej razširjen je tudi običaj okraševanja oken in vrat z rdečimi papirnatimi izrezki in distihi, katerih priljubljene teme so sreča, bogastvo in dolgoživost.

Praznovanja, kot se spodobi

Letošnja praznovanja na Kitajskem končno niso bila in tudi ne bodo okrnjena zaradi covidnih ukrepov. Peking je namreč po treh letih decembra lani odpravil politiko ničelne tolerance do covida in sprostil omejitve gibanja, tako da je bilo številnim Kitajcem prvič po dveh letih omogočen obisk sorodnikov v bolj oddaljenih krajih.

Temu je sicer sledil val okužb po vsej državi in preobremenjenost bolnišnic. V času trajanju praznovanja se torej zaradi množičnih potovanj oblasti bojijo nadaljnjega strmega porasta števila okužb – do 15. februarja pričakujejo več kot dve milijardi potovanj. Kitajski voditelj Ši Džinping je že izrazil zaskrbljenost nad razmerami, povezanimi s širjenjem virusa na kitajskem podeželju, kamor se bo zaradi praznika odpravilo veliko ljudi. Kitajske oblasti so ljudi pozvale, naj ne obiskujejo starejših sorodnikov.

Znotraj Kitajske se tradicije glede njegovega praznovanja sicer razlikujejo od regije do regije, vendar pa velja, da se na predvečer novega leta družina zbere na skupni večerji.