Tekmovanje je hkrati štelo tudi kot kvalifikacije za 33. svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Norveškem. Da bo Slovenija s svojimi reprezentanti tudi tam igrala vidno vlogo, ni dvoma. To so letos potrdili naši tekmovalci, ki so osvojili tako posamični naslov evropskega prvaka kot tudi ekipno prvo mesto in tako postali letošnji najboljši sekači stare celine.

Tudi na Kopah, ki postajajo turistom vedno zanimivejše zaradi svoje vsestranske celoletne ponudbe, prvaki presenečenj niso dopustili. V konkurenci najboljših pri nas se je pomerilo 45 gozdnih delavcev, od tega so štirje prišli iz sosednje Hrvaške in so se z našimi tekmovalci pomerili zunaj konkurence.

Pomerili so se v petih disciplinah
Tekmovanje gozdnih delavcev sestavlja pet disciplin, ki tekmovalni nastop skušajo kar najbolj približati delu v gozdu. Ob tem morajo tekmovalci najprej paziti na lastno varnost, saj je motorna žaga statistično najnevarnejše orodje. Tekmovalci morajo zato nositi močne, čez gleženj segajoče delovne čevlje z dobro oprijemljivim podplatom in okrepljeno kapico, varovalne hlače s protivreznimi vlakni, varovalne rokavice, čelado z mrežico za varovalo obraza in glušniki za varovalo sluha ter žepno prvo pomoč.

Svoje znanje preizkušajo v menjavi verige in obračanju meča, disciplini, kjer mora tekmovalec čim hitreje zamenjati verigo in obrniti meč na motorni žagi. Pri tem se ne sme poškodovati (ureznine prinesejo kazenske točke). Odvije vijake, odstrani pokrov, verigo, obrne meč, namesti novo verigo, pritrdi pokrov, napne verigo in privije matice. Najboljši tekmovalci to naredijo v manj kot neverjetnih osmih sekundah (neuradni rekord je celo 6,5 sekunde). Tako pripravljeno žago brez dodatnih nastavitev morajo potem uporabiti pri naslednjih dveh disciplinah – kombiniranem rezu in natančnem rezu na podlagi.

Pri kombiniranem rezu morajo tekmovalci z dveh ostruženih hlodov konstantnega premera 35 cm, ki sta vzporedno in pod različnima kotoma postavljena na podporah, čim hitreje in čim bolj natančno odrezati koluta, debela od 3 do 8 cm – polovico koluta zareže od spodaj, polovico od zgoraj. Tudi pri natančnem rezu čakata tekmovalca dva hloda, ki ležita na deski, ob strani pa so trije centimetri žagovine, ki skriva stik deske in hloda. Seveda je deblo zakrito tudi na spredaj. Deska predstavlja kamen, torej tekmovalec vanjo ne sme zarezati, ko odreže kolut (ravno tako od 3 do 8 cm), pa mora biti neodrezani ostanek čim manjši.

Pri četrti disciplini, zaseku in podžagovanju, gre za simulacijo podiranja drevesa. Petnajst metrov od debla je označba, ki predstavlja mesto, kamor naj bi padlo drevo. Tekmovalec ima le minuto in pol, da 'podre' drevo, pri čemer mora zasek in podžagovanje izvesti čim bolj natančno. Točnost preverijo z laserskim merilnikom.

Zagotovo najbolj spektakularno je kleščenje, peta in zadnja disciplina, ki običajno prinese skupnega zmagovalca. Gre za simulacijo kleščenja vej, ki so umetno vstavljene, razmik med venci pa je 44 cm. 30 količkov iz mehkega lesa, debelih 3 cm, predstavlja veje. Tekmovalec pred startnim znakom sodnika ne sme prestopiti startne črte ali čeznjo seči z mečem motorne žage. Natančno mora odrezati vse količke, premika pa se lahko le, ko je meč z vrtečo verigo na nasprotni strani hloda.

Evropski prvak osvojil tudi državni naslov
Prav zadnja disciplina je na Kopah tudi letos prinesla zmagovalca – najboljši slovenski sekač je postal Robert Čuk, sicer letos tudi evropski prvak. Najboljšo moštveno uvrstitev je dosegla ekipa Husqvarna. Posebej razveseljivo je, da sta v močni konkurenci nastopili tudi dve srednješolski ekipi – Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Srednja lesarska šola iz Maribora.

Državno tekmovanje v Sloveniji organiziramo vsaki dve leti, vmes, prav tako vsaki dve leti, pa je svetovno prvenstvo, za organizacijo katerega se bo potegovala tudi Slovenija.