Robert Sarmast, ki s tem spet oživlja večno skrivnost, ki je v zgodovini burila domišljijo mnogih, trdi, da je približno 9.000 let pred Kristusom sredozemsko kotlino poplavilo morje. S tem je zakrilo ozemlje med Ciprom in Sirijo, za katerega je prepričan, da je nekdanja Atlantida.

Globokovodni sonarji njegove raziskovalne skupine so 80 kilometrov jugovzhodno od Cipra v globinah našli sledi človekovega dela, med njimi tri kilometre dolg zid, utrjen vrh hriba in globoke jarke. Seveda bo potrebno nadaljnje raziskovanje.

Trdnih dokazov še ni
Sarmast pravi, da zaenkrat ne more ponuditi trdnih dokazov, kot sta opeka in malta, ker so stvaritve še vedno zakopane globoko pod sedimenti, da pa so posredni dokazi nesporni. Na tiskovni konferenci v Limassolu je tako ponudil le animirano simulacijo utrdbe.

Atlantida in njena civilizacija sta dolgo burili duhove. Po Platonu je na tem otoku pred 11.500 leti cvetela visoko razvita kultura. Veliko je bilo ugibanj o tem, zakaj in kako je bila cela civilizacija izbrisana z obličja Zemlje, od takih, ki dogodek povezujejo z naravno nesrečo, do tistih, ki pravijo, da je pokvarjeno in pohlepno ljudstvo s potopom kaznoval bog. Skeptiki verjamejo, da je Atlantida le plod Platonove domišljije.

Platon je dal sled
Kljub temu Sarmast pravi, da so ga do odkritja vodili prav Platonovi napotki. Njegova opazka, da Atlantida leži nasproti Herkulovih stebrov, v katerih mnogi danes vidijo Gibraltarsko ožino, je po Sarmastovem mnenju raziskovalce večkrat vodila do napačnih sklepov, saj so Atlantido iskali po Atlantskem oceanu, ob obalah Irske, Portugalske in na Azorih.

Za pravilno razumevanje Atlantidine skrivnosti pa je treba, tako meni Sarmast, dobro poznati tudi antično zgodovino, svetopisemske namige, sumersko kulturo in njihove tablice ter podobno. Veliko starih kultur ob svetopisemski, ki je najbolj znana, namreč pozna zgodbo o poplavljeni civilizaciji.