Sorodna novica Celje si želi zgraditi enega najdaljših visečih mostov

Občina Celje je za projekt Turistična brv na Upravno enoto oddala vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Sinoči je podrobneje o projektu na javnem predavanju, ki ga je pripravil lokalni odbor SDS-a, spregovoril tudi arhitekt Nande Korpnik. Ta opozicijskega svetnika Levice Matije Kovača, ki opozarja na netransparentno vodenje projekta, ni prepričal, v obrambo gradnji pa je pričakovano stopil celjski župan Bojan Šrot.

505 metrov dolga viseča brv nad Savinjo na obrobju Celja, ki bi povezala Grajski in Miklavški hrib, bi zagotovo spremenila podobo mesta, a strah, da bi z gradnjo pretirano posegli v prostor in naravo, je odveč, pojasnjuje arhitekt Korpnik. Kot pravi, so ne nazadnje pridobili vsa potrebna soglasja, od Zavoda za gozdove, varstva narave do varuhov kulturne dediščine. "Jaz lahko dokažem s predvideno površino kvadratnih metrov za poti, da gre za majhen poseg v hrib. Menim, da je za arhitekturo pomembno, da mora biti najprej funkcionalna, na videz pa se ljudje navadijo."

Z 200 ton težkim mostom, ki bi bil tudi eden najdaljših tibetanskega sloga na svetu, bi zgodovinsko mestno jedro povezali s precej nedostopnim starim gradom. Projekt zajema še ureditev doživljajske poti.

"Pot bi se iz starega mestnega jedra vila prek splavarskega mostu, mogoče še čez kapucinski most, če bi se zgradil, nato bi se vzpela na obrežje, šla mimo Heraklejevega svetišča, potem bi prečkala hrib in se na koncu nad pečino po brvi povzpela do gradu," še pove večkrat nagrajeni arhitekt.

Za pridobitev turistov so na voljo cenejši prijemi

Javno predavanje je dobrodošlo, a prihaja štiri leta prepozno, pravi občinski svetnik Matija Kovač. Most je po njegovem nepotreben, saj je za privabitev turistov na voljo precej cenejših prijemov. "Kdor v Celju ni in ne more biti zadovoljen s trženjem kulturne dediščine, ki jo imamo, mimogrede smo na tem področju nacionalni prvaki, mu bo tudi taka atrakcija težko prinesla bistveno višje ekonomske učinke s področja turizma."

Naložba, ki bi po prvih ocenah znašala približno 3 milijone evrov in pol, bo najmanj dvakrat višja, še dodaja Kovač. "Cene jekla na trgu rastejo. Menim, da bo naložba na koncu predstavljala približno 10 odstotkov občinskega letnega proračuna, kar pa ni zanemarljivo. Za gradnjo enega šolskega prizidka, ki stane približno četrtino te cene, zahtevajo večletna prizadevanja."

Občina naklonjena javnemu financiranju

Finančne konstrukcije občina še nima, odgovarja župan Bojan Šrot. A naložba naj bi se v vsakem primeru, samo z mostnino, pokrila prej kot v desetih letih. Bo šlo za zasebno, občinsko ali naložbo v javno-zasebnem partnerstvu, se še niso odločili. "Upam, osebno si to tudi želim, da projekt izvedemo kot javni projekt. Prepričan sem, da bo od njega mesto imelo veliko."
Projekt je občino do zdaj stal približno četrt milijona evrov.

Še zanimivost. Sprehod po visečem mostu, 100 metrov nad tlemi, bi bila prava adrenalinska izkušnja. Ob močnem vetru bi se brv lahko zazibala tudi za šest metrov.