Spomin na domačnost božičnega praznovanja ter povezanost z večstoletno tradicijo postavljanja jaslic sta dve izmed značilnosti novega dokumentarnega filma, ki je nastal v produkciji Televizije Slovenije. Gre za božični dokumentarni film Nazaj k nedolžnosti, v katerem poleg italijanske tradicije jaslic predstavljajo tudi številne domače jaslice, ki so pomembni umetniški izdelki.

O samem filmu je spregovoril scenarist božičnega dokumentarnega filma Andrej Doblehar, ki je tudi pobudnik božično obarvanega filma, ki je nastajal skoraj vse leto.

"Morda je nenavadno, da je film o jaslicah in božični tradiciji nosi takšen naslov, a izhajali smo iz tega, da nas jaslice v mislih vrnejo v otroška leta, v domače božično praznovanje. Vrnejo nas pravzaprav v stoletja nazaj, povezujejo nas z neko tradicijo doma in na tujem. Še ena zanimiva stvar je bila - če se spominjamo časov konca 80. let, ko je bil čas demokratizacije, osamosvajanja, je božič predstavljal praznik svobode, ljudje niso smeli praznovati javno, potem pa je nadškof Šuštar leta 1986 voščil po radiu, leta 1987 pa prva poslanica na TV Slovenija na dnevniku na sveti večer, in tudi to poslanico smo našli v arhivu in jo vključili v film."

In kako je film sploh nastal: "V televizijskem programu smo že večkrat videli jaslice za božič v takšni ali drugačni obliki, ker pa sem zelo navezan na južno Italijo, kjer sem pred leti spoznal neapeljsko tradicijo, ki pa Slovencem ni tako znana, sem se odločil, da gremo v Italijo, da predstavimo tisto, kar morda ni tako znano, recimo Rim je bolj, Greccio tudi. In seveda nekaj jaslic iz Slovenije, ki so umetniški izdelki, s katerim se lahko pohvalimo tudi širše, a tudi morda niso tako poznani. To sem želel združiti v nekem filmu s posebnim simbolnim sporočilom; tak film seveda ne more biti pregled zgodovine jaslice, lahko pa je oris, prikaz najznamenitejših stvaritev."

Prve žive jaslice je leta 1223 postavil Frančišek Asiški. V gozdu pri kraju Greccio v Umbriji je v votlino postavil jasli, k njim privezal vola in osla, nad njimi pa si je postavil oltar, kjer je imel polnočnico. "Frančišek Asiški je v Grecciu postavil božični dogodek, in po takratnem izročilu iz 13. stoletja je dete ob polnočni maši oživelo, zato velja Frančišek kot začetnik; v poznem 13. stoletju pa so v Rimu postavili prvo takšno kiparsko skupino rojstva treh kraljev, ki pridejo na obisk v Betlehem. Šele mnogo kasneje se je to uveljavilo najprej po cerkvah, samostanih, meščanskih družinah, šele v 19. stoletju po kmečkih domovih, v bogkovem kotu. To ni tako stara šega."

Na Slovenskem, kjer je jasličarska tradicija izjemno močna, so prve jaslice postavili leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Po pričevanjih naj bi takrat vsa Ljubljana drla, da bi jih videla, pravi Doblehar. Iz jezuitskih cerkva so se jaslice širile v druge cerkve in od tam v hiše plemičev, v 18. stoletju še v meščanske in na začetku 19. stoletja v kmečke domove.

Pet slovenskih primerov
V dokumentarni film so vključili tudi pet slovenskih primerov jaslic, ki so jih izdelali znani izdelovalci, a morda niso tako javno znane. Doblehar v filmu predstavlja pet jaslic že pokojnih avtorjev: jaslice v Kropi kiparke Lize Hribar, jaslice v Pleterjah, delo kartuzijanskega meniha patra Wolfganga, jaslice arhitekta Jožeta Plečnika, Tekčeve družinske jaslice v Tržiču ter jaslice, ki jih je izdelal umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc in so danes v muzeju krščanstva v Stični. "Vsake izmed teh jaslic imajo posebno zgodbo, so pa tudi umetniško zanimive. Predstavljam pet primerov, ki kažejo raznolikost tradicije in kažejo neko kreativnost, kako se vsak umetnik na svoj način loti izdelave jaslic."

Glina, papir in seveda mah
In kateri materiali so najpogostejši pri izdelavi jaslic na Slovenskem? "Največ figur je izdelanih iz žgane gline, te so lahko pobarvane ali nepobarvane, stare jaslice so tudi, veliko je tudi papirnatih jaslic. Potem so tu tudi naravni materiali, brez mahu tako rekoč jaslic ni. Kamni, votlina ali hlevček. V jasličarstvu se loči: imamo domače slovenske jaslice, tiste, ki imajo vedno hlevček, kjer se ne sme dati zraven palme; lahko pa so jutrovske, ki imajo votlino razvalino, Betlehem – te so s palmami, peskom ..."

Omejitev pri postavljanju jaslic danes ni, poznamo različne tipe jaslic - slovenske jaslice spadajo predvsem v sklop alpskih jaslic, ki so k nam prišle iz Tirolske, drugi tip pa so kotne jaslice - ime izvira iz postavljanja v "bogkov kot". "Danes se jaslice postavljajo po cerkvah, priljubljene so žive jaslice, oblike so zelo raznolike in ni pravil, kako bi jih morali postaviti. Kakor se vsak sam odloči. Da, lahko bi rekli, da je brez omejitev, ampak prav je, da se tudi pri postavljanju držimo nekih pravil," je na koncu dejal Doblehar.

Številne jaslice po vsej Sloveniji
Med božičem in svečnico si lahko v večini slovenskih cerkva ogledate jaslice. Poleg cerkvenih jaslic pa med božično-novoletnimi prazniki po vsej Sloveniji - ponekod že tradicionalno - pripravljajo uprizoritve živih jaslic in številne razstave.

Prva in največja slovenska živa postavitev svetopisemskih prizorov božjega rojstva v Postojnski jami praznuje 24 let. Letos bodo k prazničnemu vzdušju prispevali pevski zbori iz Slovenije in zamejstva, ki se jim bodo pridružili mladi operni pevci. Predstave živih jaslic med 22. in 30. decembrom bo spremljal božični sejem. Na tradicionalno uprizoritev božične zgodbe 25. decembra in dan pozneje, na štefanovo, vabijo tudi v jamo Pekel pri Žalcu.

V soteski Mlačca v Mojstrani tudi za letos napovedujejo spektakel živih jaslic v ledenem kraljestvu. Predstavo bo uprizorilo 26 igralcev, domačinov, tematizirala pa bo vsakodnevno težo sprejemanja odločitev. Prireditev si bo mogoče ogledati od božiča do 4. januarja.

Vrsto let žive jaslice pripravljajo v vasici Studenice v občini Poljčane. Letos bo predstava na ogled na božični večer, za božič in na štefanovo. Božično zgodbo pa si bo mogoče za božič, na štefanovo in 5. januarja ogledati tudi na Dolenjskem, kjer jo bo na dvorišču svojega domovanja v Škocjanu uprizorila skupnost Cenacolo.

V prestolnici poleg največjih jaslic v frančiškanski cerkvi na Tromostovju veliko pozornosti pritegnejo tudi jaslice v stolnici, na Ljubljanskem gradu in v Dravljah.

Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije 100. obletnico rojstva in 20. obletnico smrti jasličarja patra Wolfganga Koglerja zaznamuje z razstavo jaslic v frančiškanskem samostanu v Novem mestu, ki bo na ogled vse do 6. januarja. Na letos jubilejno deseto razstavo jaslic, ki jo vsako leto posvetijo Koglerju, pa vabijo tudi v kartuzijo Jurklošter. Jaslice bodo na ogled konec tedna in ob praznikih vse do svečnice.

Mednarodno razstavo jaslic med 22. decembrom in 12. januarjem pripravljajo na Sveti gori nad Solkanom, slovenske jaslice pa bo mogoče videti tudi na vodenem ogledu v rovih pod starim Kranjem in v Tržiču, kjer bo galerija Ribnikarjevih jaslic odprta od božiča do svečnice.

Društvo rezbarjev bo jaslice ustvarjalcev iz Slovenije, Avstrije in Madžarske razstavilo v Slivnici pri Mariboru, kjer bodo na ogled do 12. januarja, v celjski osrednji knjižnici pa bo do 10. januarja odprta razstava solnograških jaslic iz Bad Ischla in okolice, ki bo predstavila večstoletno tradicijo izdelovanja jaslic v avstrijski solnograški pokrajini.

Različne jaslice bodo na ogled tudi v prekmurskih Banovcih, ki se vsako leto decembra spremenijo v božično vas, v kateri jaslice postavijo kar pred hiše.

Na Brezjah je v muzeju poleg brezjanske cerkve zbirka približno 400 jaslic z vsega sveta na ogled vse leto, tokrat pa so slovenske jaslice na ogled tudi na 38. mednarodni razstavi jaslic v Rimu.