Po najnovejših ugotovitvah avstralskih znanstvenikov so imeli predniki današnjih vosatih kitov izredno ostre plenilske zobe, podobne tistim, ki jih imajo levi. Z odkritjem so po njihovih besedah ovrgli teorijo, da so starodavni kiti zobe uporabljali za filtriranje hrane, tako kot to danes počnejo s ščetkami oziroma t. i. vosi.

"Ti rezultati so prvi, ki kažejo, da so imeli vosati kiti nekdaj ostre zobe z eno samo nalogo, in sicer za razkosavanje mesa njihovega plena," je pojasnil kustos paleontologije vretenčarjev muzejev Viktorije Erich Fitzgerald.

Prejšnje teorije so namreč predvidevale, da so starodavni kiti filtrirali svojo hrano, tako da so s stisnjenimi zobmi oblikovali sito, s katerim so ujeli hrano in vodo v usta. Podobno počnejo nekateri tjulnji na Antarktiki. Po tej teoriji naj bi skozi evolucijo sito zamenjali vosi.

Paleontologi organizacije muzejev Viktorije in avstralske univerze Monash pa so ugotovili, da ni tako. Pri proučevanju so uporabili 3D skenerje, s katerimi so naredili digitalne modele zob fosilov prednikov južnomorskih in sinjih kitov ter jih primerjali z modeli današnjih velikanov iz primerov zbirk po svetu. Pri tem so ugotovili, da se zobje enih in drugih med seboj razlikujejo.

"V nasprotju s prepričanjem mnogih kiti nikoli niso uporabljali svojih zob kot sito, tehniko filtriranja hrane so namreč razvili šele kasneje. Mogoče šele potem, ko so zobe izgubili," je ob objavi odkritja razložil Fitzgerald.

Poznamo dve večji skupini kitov, in sicer zobate, kot so na primer kiti ubijalci, in vosate. Slednji s pomočjo posebnih vosov filtrirajo plankton in majhne ribe iz oceana, s katerimi se prehranjujejo. Zobati kiti predstavljajo približno 90 odstotkov vseh kitov, večinoma pa so precej manjši od vosatih. Največji med vosatimi kiti je sinji kit, ki zraste do 30 metrov v dolžino in je največja žival, ki je kadar koli živela na Zemlji.