Kakšne so podobnosti med ljubeznijo in zaljubljenostjo? Ima ljubezen rok trajanja? Se zaljubljenost lahko razvije v ljubezen? Ali je nujno, da smo zaljubljeni samo v idejo o nekom, ali ima zaljubljenost vendarle stvarne temelje? Kako spolno življenje vpliva na ljubezen in zaljubljenost in nasprotno?
Odgovore na ta vprašanja je skušal ponuditi prvi iz cikla pogovorov Bruna Šimleše (1979) in dr. Zorana Milivojevića (1957), priljubljenih avtorjev knjižnih uspešnic in predavateljev na temo iskanja ljubezni in medosebnih odnosov. Iskrivima sogovornikoma, ki - malo za "šov", malo zares - zavzemata nasprotna si stališča, je uspelo skoraj napolniti Štihovo dvorano Cankarjevega doma. Kot smo pričakovali tako obiskovalke kot gosta in voditelj, igralec in radijski urednik Janko Petrovec, je bilo predstavnike moškega spola mogoče prešteti na prste ene roke.
Zaljubljenost, svetlobna leta od ljubezni?
Milivojević zagovarja tezo, da je zaljubljenost "sladki strup", ne pa prva faza ljubezni, saj gre za popolnoma različni čustvi, ki sta si podobni le v jezikovnem smislu. Kot pravi, zaljubljenost temelji na idealizaciji in ni naravno čustvo, najdemo jo namreč samo v družbah Zahoda. Tu ni več dogovorjenih porok, po sistemu katerih še danes funkcionira večji del planeta, ampak imamo namesto tega velike težave pri iskanju partnerjev, s katerimi bi imeli potomce. "Genetski material žalostno propada, ker iščemo veliko romantično ljubezen," dodaja.

Srbski psihoterapevt, znan po tem, da je vedno brez dlake na jeziku, pravi, da vsaki zaljubljenosti neizogibno sledi vsaj "polrazočaranje": ko v nekem trenutku spoznamo, da objekt našega hrepenenja v resnici ni tak kot v naši domišljiji. Opira se na Junga, ki je želel zaljubljenost razglasiti celo za patološko nevrološko stanje. V nasprotju z ljubeznijo, pri kateri gre za globljo čustveno navezanost.
Ljubezen ima več obrazov
Šimleša se z bolj izkušenim kolegom ne strinja, prepričan je, da zaljubljenost ni nujno idealizacija. V večini primerov sicer je, priznava, a je pri svojem delu spoznal tudi ljudi, ki so bili "avtentično očarani z lepoto drugega" in se njihova zgodba ni končala z razočaranjem. Sam razliko med zaljubljenostjo in ljubeznijo ponazarja z "metuljčki v trebuhu" in "orli v srcu".
Izpostavlja dejstvo, da je večina pripadnikov zahodne družbe zmotno prepričana, da ljubiti pomeni nujno biti v partnerskem odnosu. Kar sploh ni res, saj lahko ljubimo tudi sorodnike, prijatelje, svoje delo - vse, kar nas navdihuje. "Vsak trenutek, posvečen ljubezni (in ne le partnerski!), je smiseln. Enako časa, kot ga posvetite partnerju, posvetite tudi svojim drugim ljubeznim," poziva. Predvsem pa je po njegovih besedah pomembno, da imamo najprej zdrav odnos do sebe, šele nato do drugih, saj nihče ne more zapolniti praznine v nas in ne smemo iskati potrditve pri drugem.

Z Milivojevićem sta se zedinila v tem, da je za razvoj ljubezni potreben čas.
"Nasprotja se NE privlačijo"
Kako torej od zaljubljenosti priti do ljubezni, je zanimalo Petrovca. Oba gosta za nerealna pričakovanja in predstave krivita nekoč pravljice, zdaj pa romantične komedije in medije. Milivojević v svojem slogu pravi, da romantična ljubezen v realnosti ne obstaja in da pravzaprav "ne gre za nič spektakularnega".
Simleša dodaja, da je način, na katerega v zahodnih družbah izbiramo partnerje, preprosto "smešen". Ali imamo kriterije, ki jih ne more doseči nihče, ali želimo posnemati druge zveze, ki so v naših očeh "idealne", ali pa se želimo "maščevati" z izbiro partnerja, ki je popolnoma drugačen od prejšnjega, ki nas je razočaral.

Puhlica "nasprotja se privlačijo", ko gre za partnerstvo, (vsaj dolgoročno) ne drži, opozarja, morali bi graditi partnerstvo z nekom, s katerim imamo vsaj nekaj podobnosti, s komer si delimo ključna življenjska prepričanja. A je v vsakem primeru dolgoročen ljubezenski odnos vzdrževati "prekleto težko". V nasprotju s sogovornikom pa kljub vsem dodaja, da je ljubezen "nekaj najspektakularnejšega, kar obstaja".
Redno seksajte in bodite iskreni
Za konec so se trije moški na odru dotaknili še spolnosti in ljubezni, za kateri Milivojević pravi, da sta popolnoma ločeni dimenziji. Po njegovih besedah je povsem normalno, da spolno življenje po nekaj letih zakona in deljenja vsakdanjosti zamre. A ga je mogoče obuditi s pomočjo vnosa reda in stalnosti. Sam je privrženec formule treh S-jev: "seks v sredo in soboto".
Šimleša se strinja, da je treba ljubezen vzdrževati, ohranjati vznemirljivost v zakonu, hoditi na zmenke tudi po več letih skupaj in se izzivati kot par. "Ne smemo pustiti, da partnerski odnos postane rutina," pravi. Tudi sam priporoča spolne odnose od dva- do trikrat na teden, a dopušča možnost, da so nekateri ljudje "pač manj seksualni". In za konec dodaja, da je, kar koli že počnete, najpomembneje, da ste iskreni.
Čeprav spadate med tiste, ki bi se opredelili "načelno proti poppsihologiji" in vas ne bi nikoli srečali ob policah s priročniki o ljubezni in medosebnih odnosih, lahko v naslednjih mesecih vendarle ujamete katerega od pogovorov. Morda se zalotite, da vas je spodbudil k razmišljanju o tem, kako sami vstopate v odnose s soljudmi, ali pa ga vzamete kot obliko čiste zabave z duhovitimi in pronicljivimi govorci, ki na poti do tako opevanega samouresničevanja sem ter tja gotovo nima škodljivih učinkov. Naslov naslednjega srečanja, ki bo 14. oktobra, je Zakon, razveza, varanje. Sledile bodo Zablode ljubezni? (18. novembra) in "finale" Kako uloviti Ljubezen? Izbirati ali biti izbran? (16. december).