Britanski trgovski parnik je Titaniku med prečkanjem Atlantika poslal opozorilno radijsko sporočilo 15. aprila 1912. Sporočilo je sicer do Titanika, ki so ga oglaševali kot nepotopljivega, prišlo, ne pa tudi do glavnega kontrolnega centra plovila.

Še isto noč je ladja velikanka trčila v ledeno goro in se potopila. Umrlo je več kot 1500 ljudi.
Mesaba je še naprej plula kot trgovska ladja, dokler je ni leta 1918 torpedirala nemška podmornica. Umrlo je 20 ljudi, vključno s kapitanom ladje.

Natančna lokacija Mesabe ni bila znana več kot sto let, zdaj pa je znanstvenikom uspelo razbitino odkriti s pomočjo večžarčnega sonarja, ki deluje s pomočjo zvočnih valov. Mapiranje je tako natančno, da je uspelo znanstvenikom britanskih univerz Bangor in Bournemouth razbitino locirati in jo tudi identificirati.

"Vedeli smo, da je na našem dvorišču v Irskem morju veliko razbitin," je za CNN povedal morski geoznanstvenik Michael Roberts z univerze Bangor v Walesu.

A šele ko je začel delati z Innes McCartney, morsko arheologinjo in kolegico raziskovalko z Bangorja, sta začela "sestavljati koščke sestavljanke" s pomočjo apliciranja omenjene tehnologije na ladijske razbitine.

Po besedah Robertsa je cena odkritja in identificiranja vsake razbitine od 800 do 1000 funtov. Skupno so v Irskem morju na površini "ene Slovenije", kot daje primerjavo CNN, našli že 273 razbitin. Številne od na novo identificiranih razbitin, vključno z Mesabo, so bile v preteklosti napačno identificirane, pravijo znanstveniki.

Innes McCartney je opisala večžarčno sonarno tehniko kot prelomnico za morsko arheologijo, ki da bo zgodovinarjem omogočila uporabo podatkov, ki jih podaja, za zapolnjenje številnih vrzeli zgodovine.