V letošnji sezoni, ki sledi lanski seriji Jump with Joey, se bodo otroci lahko na poučen in sproščen način zabavali s prigodami Paula, Millie, Kangi in Joeyja, ki rešujejo težave v pravljičnem mestu Storyville. Znova bo na voljo 12 risanih epizod, s katerimi se bodo otroci lahko naučili novih angleških besed. Tovrstna nova sezona se imenuje More Jump with Joey.

Delovanje otroških možganov drugačno od možganov odraslih
O tem, zakaj je metoda Helen Doron English pri otrocih tako uspešna, smo se pogovarjali z nekoč učiteljico angleščine, danes vodjo franšizne mreže Helen Doron English Slovenija, Nino Žerjal, ki nam je podrobneje razložila, kako delujejo otroški možgani in zakaj metoda združuje učenje angleščine z otrokovim naravnim razvojem.

Kako se razvijajo možgani pri dojenčkih pred začetkom samega govora? Že pri dojenčkih lahko opazimo, da besede, ki jim jih govorimo, dejansko razumejo, le izgovoriti jih še ne morejo?
Otroci se v prvih dveh letih zelo hitro razvijajo. Vse mamice, pa tudi očiji, vselej presenečeno opazujemo, kako hitro otrok raste in kako hitro usvaja specifične veščine, kot so držanje žlice ali hoja. Še bolj kot gibalni sistem pa se intenzivno razvijajo možgani, kjer zorijo senzorični sistemi. Njihov center za govor je dejaven že pred samim govorom, saj sprejema zvoke, ki jih ponuja okolica. Te glasove so otrokovi možgani sposobni zelo zgodaj dekodirati oz. povezati s pomenom, kar spodbudi njihovo reakcijo. Že s samim poslušanjem se torej aktivira možganski center za govor, kar je tudi predpriprava na govor, ki poteka pred dejanskim govorom otroka. Ko to razumemo, potem nam je bistveno laže doumeti, zakaj pri Helen Doron začnemo poučevati angleščino že pri treh mesecih. Seveda takrat otrok še ne učimo govoriti, ponujamo jim le t. i. zvočno kopel skupaj z gibalno-motoričnimi veščinami, kar omogoča, da možgani naših malčkov spoznajo še eno dodatno melodiko jezika, ki jim bo pozneje v življenju prišla še kako prav.

V čem je "trik" sinhronega učenja več jezikov hkrati pri dojenčkih in predšolskih otrocih?
V tem obdobju imajo dojenčki oz. otroci nagon za učenje in srkanje znanja iz okolice, to znanje pa pozneje tudi laže ohranjajo. Zakaj? Zato ker so takrat še posebno dojemljivi, saj v njihovih možganih poteka proces tvorjenja sinaps oz. nevronskih povezav, ki je najintenzivnejši v prvih letih življenja. Z izpostavljenostjo otroka več jezikom hkrati pri čim nižji starosti pospešimo njihovo tvorbo in povečamo zmožnosti otrokovega umskega in intelektualnega razvoja. Človekova intelektualna sposobnost se namreč ne oblikuje samo na podlagi njegovega genskega materiala, temveč tudi z intenzivnim zgodnjim stimuliranjem možganov.
Ključni izziv, ki ga pri starših opažamo, pa je strah pred dvojezičnostjo in tem, da bo otrok zmeden. Številne tuje raziskave in seveda tudi dolgoletne izkušnje pri delu z otroki pa so že dokazale, da je ta strah popolnoma odveč.

Je z biološkega vidika oz. vidika človeških možganov učenje več jezikov hkrati pri dojenčkih in predšolskih otrocih v primerjavi z odraslo osebo dejansko lažje? V čem se to učenje jezikov pri otrocih razlikuje od učenja jezikov pri odrasli osebi?

Seveda je lažje, otroci se povsem naravno soočajo z dvema in več jeziki, pa čeprav jih sprva ne razumejo. Ste kdaj pomislili, da tudi v maternem jeziku veliko besed še ne razumejo? Otroci pomene besedam pripisujejo postopno, s posnemanjem, opazovanjem okolja, zato je takrat proces učenja za njih zelo naravno stanje. Otroci so kot spužve, ki kar srkajo in srkajo znanje, kar potrjujejo tudi številni kognitivni psihologi, med njimi dr. Johnson in dr. Newport, pa tudi številne poznejše raziskave. V svoji raziskavi sta ugotovila, da je otrokov razvoj najbolj optimalen do šestega oz. sedmega leta starosti, saj je takrat proces tvorbe živčne poti najintenzivnejši. V tem obdobju se učijo hitreje in temeljiteje, nato pa preidejo v obdobje, ko je učenje občutno počasnejše, to pa se z leti samo stopnjuje. Pri šestih letih starosti se namreč začne logično razmišljanje, ki z leti prevzame ključno vlogo pri procesu učenja. Takrat učenje že začnemo povezovati s tvorbo stavčnih struktur, pomnjenjem neznanih besed, pisanjem in seveda zahteva takšno učenje bistveno večji napor.

Kdaj je priporočljivo začeti hkratno učenje maternega in tujih jezikov? Dejansko že pri dojenčku ali pri starosti npr. treh ali petih let?
Čim prej tem bolje in laže bo. Naš tečaj za najmlajše, Baby's Best Start, je primeren že za malčke od tretjega meseca dalje. Program ponuja odlične temelje za otrokov razvoj prek poslušanja govorjene angleščine, naučene skozi razvojne aktivnosti, pesmi in rime ter hkrati vpliva tudi na telesni, socialni in jezikovni razvoj.

Kako naj poteka učenje tujega jezika pri dojenčkih in predšolskih otrocih? Z gledanjem risank, filmov, branjem pravljic, govorjenjem? Katero metodo uporabiti in kako?
Za otroka je najbolje, da mu zagotovimo široko paleto multisenzoričnih izkušenj, ki posnemajo proces materinega okolja, v katerem otroci usvojijo naglas, melodiko jezika, vadijo svoje prve besede in kopičijo besedišče ter mu postopno pripisujejo pomen. Naša metoda učenja sledi najsodobnejšim smernicam zgodnjega učenja angleščine in obsega štiri ključne principe učenja. To so ponavljajoče poslušanje, pozitivna spodbuda, učenje v majhnih skupinah in zabavno učenje, ki otroku omogočajo, da se v tujem jeziku počuti prijetno, sproščeno in svobodno. Vse to dosežemo skozi igro, gibanje, glasbo in veliko zabave, ko otroci spremljajo svoje najljubše angleške junake ter v učenju tako uživajo, da pogosto nočejo domov. Zanje to sploh ni učenje, ampak preprosto zabava.

Si možgani tuji jezik, ki se ga učimo v rani mladosti, resnično zapomnijo do konca življenja?
Otroštvo pogosto razumemo kot obdobje intenzivnega učenja. Besede, ki se jih otroci naučijo v zgodnjem otroštvu, ohranijo v trajnem spominu, ko učenje poteka brez večjih naporov in veliko hitreje. Takrat so možgani namreč najbolj dovzetni za nove informacije. Za uspešno poznejše pomnjenje je izredno pomembno nenehno obnavljanje jezika in nadgrajevanje, da ohranimo močne živčne poti, saj se s starostjo lahko izgubijo.

Kakšna je dejanska znanstvena podlaga te metode zgodnjega učenja?
Na letnih mednarodnih franšiznih in učiteljskih konferencah (na letošnji konferenci je nagrado Kevin Avards prejela prav Slovenija) nenehno obnavljamo svoja znanja s področja zgodnjega učenja in jih izmenjujemo s strokovnjaki z vsega sveta. Pridobitev mednarodne licence za poučevanje po metodi Helen Doron English namreč omogoča tudi vstop v mednarodno skupnost učiteljev in učiteljic, ki ponuja neizmeren vir znanja in napredovanja, saj se nenehno prilagaja najsodobnejšim trendom v svetu.

Sama metoda učenja sicer ne izkorišča zgolj strokovnega znanja s področja zgodnjega učenja angleščine, ampak tudi najboljše, kar ponuja sodobna tehnologija. Otroci imajo tako dostop do interaktivnih digitalnih vsebin prek Kangi cluba, ki so razdeljene glede na starostno skupino otroka. Kangi Club je na voljo tudi kot aplikacija na GooglePlay ali iStore, tečajniki pa lahko dodatno uporabljajo Stream aplikacijo, s katero kadar koli in kjer koli spremljajo interaktivne vsebine Helen Doron. Dodatno je na voljo tudi Helen Doron Read aplikacija (GooglePlay ali iStore), ki je namenjena učenju zgodnjega branja in pisanja, pa številne druge aplikacije, ki omogočajo celo obogateno resničnost, kjer najljubši junaki naših otrok tudi oživijo. Starejši tečajniki pa radi uporabljajo spletni radio.