Kot so avstralski in ameriški znanstveniki objavili v časopisu Geology, naj bi ta sprememba povzročila, da je v notranjosti celine nastala puščava.

Prvi ljudje so prižgali ogenj in ga vzdrževali, to pa naj bi povzročilo spremembe podnebja, saj je ogenj preprečeval prodor monsunske vlage v notranjost dežele, je v članku razložil Gifford Miller iz univerze Colorado v ameriškem Boulderju.

Geološka merjenja so pokazala, da je bila notranjost Avstralije pred 125 tisoč leti precej bolj vlažna.

Po ledenih dobah se je sicer podnebje po vsem svetu spremenilo, a so se pred 12 tisoč leti - potem ko so se ledeniki iz monsunskih predelov umaknili - monsuni vrnili na vsa območja, razen v Avstralijo.

Fosilni ostanki dokazujejo, da so v Avstraliji nekoč živele različne ptice in druge živali, ki so uživali v bujnih gozdovih, polnih dreves, trave in grmičevja. To pa je zamenjalo grmičje, prilagojeno puščavam.

V tem času so na sedmi celini živele velike živali: ptice, velike kot sedanji afriški noji, 19 vrst večjih, izumrlih živali, 7,5 metra velik kuščar in orjaške želve, ki so bile celo tako velike kot avtomobil. Znanstveniki menijo, da so živali izginile zaradi posledic požarov in podnebnih sprememb, ne pa zaradi lova.