Geolov ali geocaching (ang.) se je rodil kot testiranje natančnosti satelitskega navigacijskega sistema GPS (Global Positioning System), kmalu pa je postalo precej več kot to.

GPS je bil prvotno namenjen vojaški rabi, leta 2000 pa so sateliti začeli oddajati točne podatke za vse uporabnike GPS-sprejemnikov. Dave Ulmer je dobil idejo, da bi preveril natančnost sistema in skril prvo škatlo sredi gozda ter poslal sporočilo s koordinatami. Originalne škatle danes ni več, je pa na njenem mestu spominska plošča.

Danes je geolov razširjen po vsem svetu. Gre za neke vrste moderno obliko iskanja skritih zakladov z uporabo GPS-sprejemnikov. "To je igra za ljudi vseh starosti in zanimanj. Nekatere skrite škatlice so zelo primerne za otroke, nekatere zahtevajo dobro fizično pripravljenost, nekatere pa na primer veselje do reševanja različnih ugank. Seveda pa je veliko zakladov zamišljenih in izvedenih na način, da družine ali posameznike popeljejo na sprehod ter nas vse povabijo, da obiščemo zanimive kraje in nas spodbudijo, da na zanimiv način preživimo nekaj časa zunaj," je za MMC povedal Jaroslav Slunečko predsednik Slovenskega Geocaching kluba.

Igra je sčasoma tudi pri nas postala tako priljubljena, da je leta 2011 Aleš Hočevar, sicer zagnan geolovec, odprli spletno trgovino, kjer ponuja opremo za geolov. "Igra je razširjena, vendar poslovanje ni zadovoljivo. Slovenski trg je majhen," je povedal. Geolovci najpogosteje kupujejo sledljive popotnike, to so predmeti (ploščica, kovanci), ki so označeni z identifikacijsko številko. "Če najdemo sledljivega popotnika, ga lahko vzamemo in nesemo v drug zaklad. Vsi ostali predmeti pa so navadno namenjeni prosti menjavi s pravilom eden za enega. Tako je zagotovljeno, da je v škatlici vedno nekaj zanimivega - predvsem za otroke," je razložil Hočevar.

Če ste se kdaj opazili ljudi, ki so med hojo vneto gledali v telefon, na neki točki pa so ga pospravili v žep in začeli nekaj iskati, zdaj veste, da gre verjetno za geolovce. Več o tej dejavnosti, si lahko preberete v spodnjem intervjuju z Jaroslavom Slunečkom, v videu pa si lahko ogledate, kako smo z njim poiskali enega izmed zakladov. Vse tiste geolovce, ki vas skrbi, da smo razkrili preveč, pa naj pomirim, da gre za izmišljeno lokacijo zaklada.

V katerih deželah je geolov najbolj razširjen?
Letos septembra so v ZDA dosegli številko en milijon aktivnih zakladov, to pa je tudi država z največ aktivnimi zakladi in največ dejavnimi geolovci. Zelo razširjen pa je tudi v Nemčiji, Kanadi, Veliki Britaniji, Franciji, Avstraliji, Španiji, na Češkem, Švedskem, Norveškem … Trenutno je na svetu več kot dva in pol milijona aktivnih zakladov in več kot šest milijonov geolovcev. Slovenija se prišteva med prvih 30 držav z največ aktivnimi skritimi zakladi.

Koliko pa je skritih zakladov na različnih krajih po Sloveniji in koliko je aktivnih geolovcev?
Število aktivnih zakladov v določenem obdobju je težko določiti, saj je številka zelo dinamična. V letu 2014 je bilo do danes v Sloveniji aktivnih približno 1.600 slovenskih geoekip in približno 4.800 geoekip iz tujine. Obiskali pa so lahko okoli 4.000 zakladov. Bi pa poudaril, da se za statističnimi podatki o številu geoekip skriva večje število geolovcev, saj so geoekipe lahko ena oseba ali pa cele družine. V Sloveniji ima iskalec z največ zabeleženimi zakladi okoli 7.000 najdb v 29 državah v šestih letih iskanja. Največ tujih geolovcev opazimo v turistični sezoni, prevladujejo nemško govoreči obiskovalci, veliko je Čehov in Slovakov, kjer je ta šport zelo priljubljen.

Zakaj mislite, da je igra postala tako priljubljena?
Danes veliko časa posvetimo tudi virtualnemu svetu, računalnikom. Za prosti čas in gibanje nekako ne najdemo dovolj časa. Geolov nas s pomočjo tehnologije, ki jo vsak dan uporabljamo, povabi ven ter nam da izgovor, da gremo v naravo. Seveda pa je tudi obratno, omogoči nam, da svojo prostočasno dejavnost naredimo zanimivejšo s pomočjo dosegljive tehnologije. Čeprav gre na koncu morda res le za najdbo majhne škatlice, je tudi res, da udejstvovanje pri igri izpolnjuje naše potrebe po raziskovanju, odkrivanju, gibanju in druženju. Mislim, da je igra priljubljena tudi zato, ker nas velikokrat popelje na lokacije, kjer še nikoli nismo bili in ki jih brez geolova tudi nikoli ne bi obiskali. Včasih je večji zaklad od skrite posodice pravzaprav lokacija, kjer je zaklad skrit. Obstajajo tudi zakladi, imenovani zemeljski zakladi, kjer škatlice ni, sam zaklad pa je posebnost lokacije.

Ampak zdi se, da je pri številnih lovcih pomembnejša številka odkritih zakladov.
Kar nekaj geolovcev nas je, ki se vsaj v nekem obdobju zaženemo za številkami. A tudi mi kmalu spoznamo, da je kakovost zaklada tisto, kar šteje. Seveda pa je kakovost zaklada odvisna od lokacije, odlične ideje ali pa odlične izvedbe.

Zaradi vse večje priljubljenosti igre se pojavljajo tudi precej nekakovostni zakladi, skriti "kar nekje", na lokaciji brez posebnega pomena.
Se strinjam. Z naraščanjem števila geolovcev se povečuje delež "kar nekaj" zakladov. Je pa tu več vzrokov za to opažanje. Eno je zagotovo neizkušenost. V veliki želji in navdušenosti začetnik lahko spregleda, kateri elementi so tisti, ki naredijo zaklad zanimiv. Drugo je to, da smo si ljudje različni in tudi geolovci imajo različne poglede na to, kaj je dober zaklad. Je pa res, da mora zaklad izpolnjevati neka osnovna merila, da je za večino geolovcev zanimiv ter da ni za okolico moteč.

Gre v nekaterih primerih lahko že za zasvojenost
Kako je lahko odhod ven in obisk različnih krajev zasvojenost? Geolov je prostočasna dejavnost in jo večina nas jemlje kot dejavnost, ki prijetno zapolni prosti čas in nas popelje v naravo. So pa nekatere ekipe in posamezniki bolj dejavni in v geolov vložijo veliko truda in časa. Vsekakor pa bistvo ni najti čim več zakladov, pač pa kakovostno preživeti prosti čas v naravi.

Se je med iskanjem zakladov že kdaj zgodila kakšna nesreča?
Tako kot pri vsaki prostočasni dejavnosti se lahko zgodijo neprijetnosti in nesreče. V svetu je bilo nekaj primerov, ko se geolov ni dobro končal, a v Sloveniji nismo imeli kakšnih večjih nezgod. Neprijetne situacije pa se seveda lahko pojavijo, prav zato moramo paziti na svojo osebno varnost. Na nekaterih urbanih krajih lahko na primer naletimo na odvržene injekcijske igle, v naravi pa se lahko srečamo z divjimi živalmi ali pa klopi.

Leta 2012 ste ustanovili geolovski klub. Kaj vas je spodbudilo k ustanovitvi?
Slovenski Geocaching klub je bil ustanovljen z namenom, da ponudi slovenskim geolovcem formalni okvir za dejavnost, da spodbuja članstvo in širšo družbo v Sloveniji za gibanje in igro v naravi s pomočjo lokacijske tehnologije ter s tem in prek tega prispeva k boljši kakovosti življenja in življenjskega okolja. Prav tako smo na voljo vsem začetnikom in izkušenim geolovcem, ki imajo morebitna vprašanja.

Mi lahko zaupate, kaj je vas osebno navdušilo pri geolovu in koliko zakladov ste že odkrili?
Zabavno pri geolovu je to, da uporabiš milijarde dolarjev vredno satelitsko GPS-tehnologijo in medomrežje, da najdeš majhno skrito posodico v naravi, ki je v bistvu brez materialne vrednosti. A prav zlitje tehnologije, gibanja v naravi in odkrivanja skrivnosti naredi to prostočasno dejavnost izjemno zanimivo. Ko smo z našo družinsko ekipo začeli geolov, še ni bilo pametnih telefonov in dostopa do medomrežja v naravi. Tudi ni bilo pametnih GPS-naprav, tako da smo si geolovci običajno pred odhodom na teren natisnili opise zakladov na papir, dobro proučili zemljevide in se nato odpravili na drugi konec Slovenije, da smo lahko našli le en zaklad. Skrite posode so na prvo najdbo lahko čakale tudi po teden ali dva, nekatere pa tudi kakšno leto. V ekipi Sonček team smo našli približno 1.800 skritih škatlic, a v zadnjih dveh letih smo nekoliko upočasnili hitrost odkrivanja zakladov, ampak saj ni vse v številkah.