Družinico sestavljajo 22-letna mama Neža, 33-letni oče Boris in njuna petletna Leona, sredi januarja pa se jim je pridružil še novorojeni Tai. Novega člana šimpanzje družine so poimenovali po narodnem parku v Slonokoščeni obali, kjer živijo zahodni šimpanzi.

Del širše družine sta tudi starosta ZOO Ljubljana, 46-letna babica Mojca, in pa 20-letna teta Nika.

Spomnili so, da so pred desetletjem genske analize strokovnjakom Evropske zveze živalskih vrtov omogočile opredeliti izvor šimpanzov v populaciji in na tej podlagi osnovati nadaljevanje skupin tako, da se ohranja kar največja genska raznovrstnost, obenem pa preprečuje križanje podvrst.

Leta 2015 so tako po priporočilih evropskega koordinatorja za šimpanze ustanovili novo reproduktivno skupino s samico Nežo in samcem Borisom, ki pripadata zahodni podvrsti šimpanzov.

Skrbna starša

Samosvoja Neža se je hitro navezala na Borisa, ki je miren in ljubeč samec. Pri vzgoji Leone, ki je konec marca dopolnila pet let, sta se oba izkazala za odlična starša, pravijo v ZOO-ju.

Šimpanzi imajo v nasprotju z večino drugih živali daljše razmike med mladiči. Imajo jih na tri do pet let, saj so ob rojstvu popolnoma nebogljeni in potrebujejo daljšo in zahtevnejšo nego staršev. Neža s ponosom pokaže novi naraščaj oskrbnikom, ki tako lažje nadzirajo njeno počutje ter rast, napredek in zdravstveno stanje malčka, ki lepo napreduje in pridobiva težo.

Malček večinoma spi v Nežinem naročju, kot se za novorojenca spodobi, in pri njej sesa mleko. Mame se refleksno močno drži za dlake na trebuhu, Neža pa ga podpira z dlanjo, da ne zdrsne iz njenega naročja. Sredi poletja bo že znal jahati na njenem hrbtu, ponosno dodajajo.

Leona ni na bratca prav nič ljubosumna. Od mame Neže se uči pomembnih lekcij iz starševstva. Taia že nosi naokoli, in ko bo "splezal", ji bo dragocen družabnik v igri.

Trenutno jo razganja od energije in želi si pozornosti. Takrat sta ji na voljo babica Mojca in teta Nika, mati Neža pa je prav hvaležna za trenutke miru, ko se lahko posveti samo najmlajšemu članu in si odpočije, opisujejo.

Kako odraščajo šimpanzi?

Šimpanzi živijo v skupinah, ki štejejo od 15 do 120 članov, zato je zelo pomembno, da se že zgodaj naučijo pravil skupnega življenja, sodelovanja ter izkazovanja medsebojne naklonjenosti, kar počnejo predvsem z rednim negovanjem kožuha prijateljev in sorodnikov, saj se je po hrbtu težko popraskati. Tako utrjujejo medsebojne vezi. Največ nege v skupini so deležni dominantni šimpanzi in mladiči.

Šimpanzi odrastejo pri 15 letih. Samci večinoma ostanejo v domačih skupinah, samice pa si poiščejo nove ali pa se parijo zunaj svoje skupine, da ne pride do parjenja v sorodu. S tem si zagotovijo zdrave mladiče.

Mladiči ob rojstvu tehtajo okoli 2 kg. So brez zob, a z dlakami. Na obrazu in uhljih imajo svetlo kožo, ki v nekaj letih postopoma potemni.

Šimpanzi se dojijo do pet let. Postopoma jim zrastejo mlečni zobje, ki jih pri približno 7 do 8 letih starosti zamenjajo stalni. Pri štirih mesecih se začnejo zanimati za hrano, ki jo jedo njihove mame, jo začnejo okušati in se z njo igrati. Samica začuti, kdaj se bo mladič pokakal ali polulal in ga takrat odmakne od sebe. Pogosto ga umiva z lizanjem, kar počne večina mam sesalcev.

Otroštvo na gugajoči se mami

Šimpanzja mama pleza, skače in se guga na vejah visoko v krošnji dreves, zato je pomembno, da se je mladič sprva močno drži za dlako na trebuhu, pri starosti od 5 do 7 mesecev pa že lahko jaha na njenem hrbtu. Svoje prve korake naredi v prvem letu, pri treh letih pa se samice vse večkrat oprijema le z eno roko.

Šimpanzja šola

Za šimpanze je značilno dokaj dolgo obdobje otroštva in mladostništva. Njihovo otroštvo traja do približno petega leta starosti. Ko samice takrat dobijo novega mladiča, se morajo starejši osamosvojiti. Zatečejo se v družbo sovrstnikov in sorodnikov, kjer se nadaljujeta igra in učenje, ki vsebuje iskanje hrane, lov, življenje v skupini ter skrb za mlajše brate, sestre in sorodnike. Do devetega leta jih lahko štejemo za mladostnike.