Zasluge gredo kulturnemu društvu ProstoRož, ki ga sestavljajo Maša Cvetko, Ana Grk, Alenka Korenjak, Zala Velkavrh, Tjaša Mavrič, Marko Marovt in Nika van Berkel. Vendar pa uspehov, kot poudarjajo, ne bi bilo brez vseh prostovoljcev, sodelavcev, prijateljev in podpornikov, ki jim že vrsto let stojijo ob strani in ekipi pomagajo pri oživljanju ljubljanskih javnih mestnih prostorov.

Ob odprtju nove sezone dogajanja v parku Tabor smo se o poslanstvu projekta pogovarjali z Ano Grk in Zalo Velkavrh.

Začetki KD-ja ProstoRož segajo že skoraj desetletje nazaj. Na katere izpeljane projekte iz tega obdobja ste najbolj ponosni?

Izvedenih projektov je res že veliko. Vsak je bil nekaj posebnega in na vsakega smo izredno ponosni. Če bi morali resnično enega izpostaviti, je treba vsekakor omeniti naš prvi projekt - Atriji. Ta je pomenil začetek društva ProstoRož in nam je dal zagon za nadaljnje delo. V zadnjem času pa so to zagotovo projekti, ki smo jih izvedli in jih še izvajamo na Taboru – še posebej v okviru parka Tabor. Ne nazadnje lahko izpostavimo tudi projekt oživljanja Trubarjeve ceste, kjer je ravno prejšnji teden spet odprla svoja vrata Trubarjeva zelena tržnica s spremljevalnim programom.

V zadnjem času sta gotovo najodmevnejša Kulturna četrt Tabor in že omenjeni park Tabor, letošnje dogajanje ste uvedli prejšnji konec tedna. So z novo "sezono" prišle tudi novosti?

Kulturna četrt Tabor je društvo vseh institucij in društev, ki domujejo ali delujejo na Taboru. Letos smo se skupaj s četrtno skupnostjo Center združili, da smo organizirali dan soseda z več kot 50 dogodki po celotnem Taboru. Na žalost nam vreme ni bilo naklonjeno, tako da smo morali veliko dogodkov, ki so se odvijali na prostem, odpovedati.

V parku Tabor bo to sezono, ki bo trajala do sredine septembra, res pestro. V programu smo obdržali dogodke, ki so jih bili prebivalci in obiskovalci parka lani najbolj veseli: garažno razprodajo in druge sejme, jogo in či gong, knjižnico, delavnice in kulturne dogodke. Veliko bo novosti: ob sobotah se bomo bolj potrudili s kulinarično ponudbo in bomo v ta namen zgradili tudi mobilno kuhinjo, več bo glasbe (obeta se pravi "park jam" z didžeji in plesalci) in literarnih večerov. Ob četrtkih bomo na otroškem igrišču ob hotelu Park pripravljali program za otroke. Menjava semen in plodov, praktične delavnice in delovne akcije so koraki k bolj solidarni družbi.

Kako so se na oživitev odzvali prebivalci četrti Tabor? Park je namreč še pred kratkim veljal za ne ravno prijazno okolje ...

Odziv prebivalcev je za nas resnično pomemben, saj se že od leta 2011 trudimo, da bi po Taboru uresničevali želje, ki so jih prebivalci zapisali v okviru našega projekta Zemljevid želja. Prebivalci so se na oživitev zelo dobro odzvali, vse več se jih čuti Taborjane, parka Tabor pa se ne bojijo več, ampak vanj radi zahajajo. Najbolj nas veseli, da so začeli ljudje v parku tudi sami prirejati dogodke zase. Letos smo se odločili, da odzive prebivalcev in obiskovalcev Tabora zbiramo malo bolj sistematično, z vprašalnikom. Tako bomo videli, kako ljudje dojemajo svojo četrt, kakšne spremembe zaznavajo v njej in kako vrednotijo naše delo.

V konceptu društva prostoRož ste zapisali, da gre za "dolgoročen projekt kultivacije javnih površin, s katerim skušamo razviti metodo obujanja in urejanja degradiranih prostorov v urbanih središčih". Katerim prostorom še nameravate posvetiti pozornost v prihodnosti?

Vsekakor bomo nadaljevali projekte na Taboru, kjer delujemo že zadnjih nekaj let. Nadaljujemo lani začet projekt za Trubarjevo cesto. Poleg tega pa trenutno razvijamo projekt za Savsko naselje, ki smo ga že v začetku zastavili bolj dolgoročno. Dogovarjamo se za sodelovanje pri revitalizaciji tržnice v Mostah.

Kopališče Kolezija, Plečnikov stadion, Kino Mojca ... Zapuščeni objekti sredi mesta, ki propadajo, namesto oživitve pa se po navadi zgodi prenova v popolnoma drugo smer, s katero si novi lastniki obetajo predvsem dobiček. Kaj bi v takih primerih, če bi imeli vpliv in sredstva, storili vi?

Pri vseh takšnih projektih se je vedno dobro vprašati, za koga jih delamo in kdo naj bi od njih imel korist. Participacija lokalne skupnosti pri zasnovi in kasneje tudi sami izpeljavi določenega projekta je ključna, v kolikor želimo, da degradirana območja oživijo in postanejo prostori druženja, zbiranja in kvalitetnega preživljanja prostega časa. Treba se je zavedati, da so mesta ljudje. Brez njihovega aktivnega sodelovanja pri določitvi vsebine oziroma programa je nemogoče pričakovati, da bodo zapuščeni objekti, pa čeprav prenovljeni, postali živi in služili svojemu namenu. V tem kontekstu so tudi naši projekti največkrat izvedeni s sodelovanjem lokalne skupnosti, saj le tako lahko zagotovimo, da bodo projekti trajnostno naravnani.

Je KD ProstoRož prostovoljni projekt ali imate finančno zaledje?

KD ProstoRož je v začetku res deloval kot prostovoljno društvo. Projekte smo večinoma izdelovali v prostem času, saj smo imeli skromna finančna sredstva, ki smo jih namenili za izvedbo. Se je pa z leti situacija spremenila. Zadnje čase smo za delo na projektih plačani, saj so naši projekti tako obsežni in dolgoročni, da jih je praktično nemogoče izdelovati v prostem času. Sredstva pridobivamo na raznih razpisih Mestne občine Ljubljana, Turizma Ljubljana, ministrstva za kulturo, zadnje čase pa se vse več povezujemo tudi s sorodnimi organizacijami v tujini in skupaj iščemo projekte, ki bi se jih lahko financiralo s sredstvi Evropske unije.