Čeprav Tito svoj neprofitni projekt Inspiration Mars začenja tako rekoč iz nič - nima ne plovila ne jasnega finančnega vira -, je misija izvedljiva, zatrjuje tehnični vodja projekta in direktor družbe Paragon Space Development Corporation Taber MacCallum. Kot je dejal, so strokovnjaki pregledali tveganja in predvideni urnik, pri čemer so ugotovili, da morajo biti obstoječa tehnologija in sistemi zgolj ustrezno sestavljeni, testirani in pripravljeni za polet.

Ker pristanek na Marsu ni načrtovan, misija ni tako tvegana, potrebno bo tudi manj zahtevno krmiljenje, dodaja MacCallum.

Po načrtih Dennisa Tita dva vesoljska popotnika na Marsu ne bi pristala, vstopila ne bi niti v njegovo orbito, temveč bi zgolj letela v bližini rdečega planeta in se nato vrnila na Zemljo.

Brez denarne pomoči Nase
Predsednik Mars Societyja Robert Zubrin ocenjuje, da bi takšna misija stala med eno in dvema milijardama dolarjev. Za finančna sredstva se ne bodo obrnili na Naso, temveč jih bodo zbirali z "zasebnimi, dobrodelnimi donacijami".

Ameriška vesoljska agencija Nasa do leta 2030 načrtuje vrsto projektov, povezanih z Marsom, med drugim tudi človeško misijo, do takrat pa bo tja pošiljala robote, kakršen je bil Curiosity, ki je na planetu pristal lani poleti.

V pričakovanju Titovega vnovičnega poleta v vesolje vam v spodnji fotogaleriji ponujamo nekaj utrinkov njegovega podviga iz leta 2001, ko je kot prvi turist poletel v vesolje. To ga je stalo 20 milijonov dolarjev.