Sestri Brandt v Pjongčangu nastopata v ženskem hokeju - a 25-letna Marissa nastopa za reprezentanco Koreje, 24-letna Hannah pa za ZDA.

Marissa je bila namreč rojena v Južni Koreji, pri štirih mesecih pa jo je posvojila ameriška družina iz Minnesote.

Na OI je bila Marissa pred dilemo - ali na svoj tekmovalni dres zapisati priimek Brandt ali pa svoje rojstno korejsko ime, Park Yoon-jung. Čeprav korejščine praktično ne govori, se je odločila za drugo ime.

"Zavedela sem se, da je to resnično moja edina povezava s Korejo," je za Telegraph povedala hokejistka, ki še vedno upa, da bo nekega dne izsledila svojo biološko mamo.

Po 12 letih suše dva otroka naenkrat
Oče in mati sester Brandt, Greg in Robin, sta se prvih 12 let zakona spopadala z neplodnostjo, nazadnje pa se odločila, da posvojita otroka. Za Južno Korejo sta se delno odločila zato, ker je že Gregova sestra tam posvojila dva dečka. Tako sta zakonca Brandt maja 1993 posvojila dojenčico in jo poimenovala Marissa.

Približno dva tedna pred tem, ko bi morala Marissa prispeti v ZDA, je Robin izvedela, da je noseča, a tega ni sporočila agenciji za posvojitve, saj pravi, da se je navezala že na samo fotografijo male Marisse. Hannah je tako privekala na svet pol leta po prihodu Marisse v ZDA.

Sestri sta kot deklici najprej trenirali umetnostno drsanje, a je Hannah že pri petih letih prešla na hokej, Marissa pa ji je sledila leto dni pozneje. Do konca srednje šole sta igrali v isti ekipi, čeprav so nekateri staršem to odsvetovali. "Toliko ljudi nama je govorilo, da ne smeš nikdar vpisati sester ali bratov v isto ekipo, ker bodo postali preveč tekmovalni, a sta bili samo tako zelo veseli druga zaradi druge," je povedal Greg.

Neločljivi sestri
"Bili sva kot rit in srajca. Vse sva počeli skupaj," dodaja Hannah. Tako sta ob sobotah obiskovali korejsko šolo skupaj, jeseni pa šli skupaj v korejski kamp. Brandtova sta namreč menila, da je za Marisso pomembno, da občuti svojo rodno kulturo.

Nazadnje je bilo Hannah bolj všeč, Marissa pa je hotela odnehati in se asimilirati v ameriško kulturo. "Ko sem bila mlajša, sem imela odpor do svoje korejskosti. Resnično nisem želela potegniti iz sebe te plati. Hotela sem biti kot vsi drugi in biti kot moja sestra."

Sestri sta se ločili, ko sta odšli vsaka na svojo fakulteto, a sta obe še vedno igrali hokej, pri čemer je bila Hannah uspešnejša, Marissa pa je bila po diplomi leta 2015 že pripravljena na novo poglavje v svojem življenju. A je zanjo in za njene korejske korenine izvedela Rebecca Baker, trenerka južnokorejske ekipe, zato jo je povabila, naj se preizkusi v njej. Marissa je bila takoj za in kmalu za tem je zaprosila za dvojno državljanstvo.

Pozitivna olimpijska zgodba
Na lanskem svetovnem prvenstvu v ženskem hokeju sta obe sestri Brandt osvojili zlato medaljo - Hannah za ameriško ekipo v prvi diviziji, Marissa pa za Južno Korejo v drugi. Zdaj sta obe na olimpijskih igrah, pri čemer si želi biti Marissa vzornica za mlada južnokorejska dekleta in jim pokazati, da je lahko tudi hokej zabaven, Hannah pa si s svojimi soigralkami želi dobiti prvo ameriško zlato v ženskem hokeju po letu 1998.

Toda Brandtovi ostajata predvsem tesno povezani sestri, ki si pred vsakim obračunom zaželita srečo in druga za drugo upata na najboljše.

"Da sta lahko obe dekleti šli na olimpijske igre hkrati, je res krasno," je izjavila Robin za USA Today. "Ne bi mogla biti srečnejša za obe, še posebej pa za Marisso, saj je zanjo ta nastop češnja na torti."

"Mislim, da je najina zgodba pozitivna zgodba za ženski hokej. Usmeri pozornost v najin šport, poleg tega pa je lepa, pozitivna zgodba, kot nalašč za olimpijske igre," pravi Hannah.