Italijani, ki za praznične gostije porabijo 360 milijonov evrov, si ob božiču radi postrežejo tudi s sladkim kruhom, največkrat panetonom iz Milana.

V zadnjih letih pa v drugih italijanskih krajih namesto rozin ali kandiranega sadja testu dodajajo čokolado, lešnike, dateljne, sladoled ali penino. Recept za kupolasto sladico, po navadi visoko 30 centimetrov, naj bi izviral že iz desetega stoletja.

O nastanku božičnega kruha priča več legend, tudi zgodba o kuharju na dvorcu nekega plemiča, ki je zažgal sladico, iz preostalih sestavin pa naredil sladek kruh, ki je šel plemiču v slast. Čeprav so gostje ugotovili, da v bistvu ne gre za pravo slaščico, se je navdušeni plemič zahvalil z besedami - hvala za kruh od Tonija (pane di Toni). Tako je bilo namreč ime kuharju. Sladki kruh je zdaj znan kot panetone.

Izvažajo ga že v več kot 75 držav po vsem svetu.