Čeprav gre le za zmrznjeno mleko oziroma smetano z dodanimi barvili, aromami in raznimi izvečki, je to ena najbolj priljubljenih sladic na svetu. Za nekakšnega prednika sladoleda velja jed, ki so jo okoli leta 500 pred našim štetjem izumili v tedanji Perziji za najvišje predstavnike plemstva - iz rožne vode in rezancev so naredili nekakšen puding, mu dodali žafran, sadje in razne začimbe ter vse skupaj dobro ohladili.

Prvi sladoled, podoben današnjemu, je nastal okoli leta 62 našega štetja, ko je cesar Neron poslal sužnje v Apenine po sneg, ki so mu nato dodajali med in oreščke, pozneje pa tudi sadje. Skozi stoletja so način priprave in recepte skrbno izpopolnjevali. Ko se je leta 1533 Firenčanka Catarina de Medici poročila z vojvodo Orleanskim, ki je po smrti starejšega brata postal francoski kralj, je s sabo pripeljala četo kuharjev, ki so sorbete predstavili francoskemu dvoru. Od tem se je sladoled razširil tudi na angleški dvor in pozneje po vsem svetu.

Maguelonne Toussaint Samat v svoji Zgodovini hrane sicer piše, da so prvi stroj za izdelavo sladoleda izumili na Kitajskem, a za svoje trditve ne ponuja nobenih dokazov.

Tanja Kozorog