Na prihajajočem evropskem nogometnem prvenstvu v Nemčiji pričakujejo več kot 650.000 tujih turistov oz. nogometnih navdušencev, ki bodo tam navijali za svoje reprezentance. Običajno si navijači prav za tekme nadenejo tudi drese svojih nogometnih idolov, ki pa niso nujno originalni – dejstvo je, da so "pravi" dresi za marsikoga prevelik finančni zalogaj, poleg tega pa jih tudi ni mogoče kupiti vsepovsod.

Pred kratkim je tako nekaj razburjenja povzročil nemški nogometaš Christoph Kramer, ki se je oblekel v ponarejen dres španske nogometne reprezentance. Po poročanju nemškega časopisa Bild je dres nosil tudi med televizijskim intervjujem, Kramer pa je pozneje pojasnil, da je želel pokazati podporo španski ekipi, ki je tisti dan igrala tekmo s Severno Irsko, a na Majorki, kjer je bil, ni nikjer našel izvirnega dresa, zato se je pač moral zadovoljiti s ponarejenim, poroča Deutsche Welle (DW).

Sočasno je po spletu zakrožil videoposnetek z opozorili angleškim navijačem, naj se v Nemčijo ne odpravljajo s ponarejenimi dresi, saj bi jih lahko nemške oblasti za to kaznovale. Kot je navajal avtor posnetka, ima Evropska unija in z njo Nemčija strogo zakonodajo na področju intelektualne lastnine, zaradi česar strogo preganja vse, ki uporabljajo ali nosijo ponarejene izdelke. Pristojni naj bi po navedbah avtorja posnetka, objavljenega na TikToku, lahko celo "izvajali naključne preglede posameznikov in njihove prtljage, tudi zunaj stadionov", tiste, ki nosijo ponarejene drese, pa bi lahko kaznovali s 5000 evri denarne kazni. Ob tem se je nekaj britanskih medijev že začelo spraševati, ali ni zakonodaje kršil tudi Kramer.

A trditev glede kaznovanja ne drži, v obširnem prispevku piše Deutsche Welle. Policija ali cariniki namreč nimajo nobenega namena preverjati, kakšen je izvor dresov, v katere so oblečeni navijači, ali jih zaradi nošenja ponarejenih dresov kazensko preganjati. Tiskovna predstavnica nemške carinske uprave Yvonne Schamber je za DW povedala, da nimajo nobenih podatkov, da bi bile že kdaj izrečene kazni za tovrsten "prekršek". Njihovo delo je namreč "zgolj" preprečevanje množičnega uvažanja in (pre)prodaje tovrstnih kosov oblačil. "Ponujanje in prodaja ponarejenih dresov pa je lahko predmet kazenskega pregona, a to je stvar pristojnih, na primer policije," je dejala za DW.

Ob tem je poudarila, da lahko posameznik brez skrbi pride v dresu, tudi če ni izviren, ne glede na to, ali bo pri tem prestopil mejo EU-ja ali ne – če ga le ima zgolj za osebno uporabo.

Je pa opozorila, da je nakup ponarejenih dresov moralno sporen, in potrošnike prosila, naj se takim praksam izogibajo: "Ponarejeni izdelki škodijo gospodarstvu, trgu dela in konkurenčnosti gospodarstva. Poleg tega so ti izdelki pogosto slabše kakovosti in predstavljajo tveganje za zdravje."