Vojska je vrsto let menila, da je odlaganje razstreliv v jezera varno. Foto: Pixabay
Vojska je vrsto let menila, da je odlaganje razstreliv v jezera varno. Foto: Pixabay

Vrsto let je namreč švicarska vojska uporabljala jezera kot odlagališča starih eksplozivnih sredstev, saj so menili, da je dno jezer za to najvarnejši kraj. Kot poroča BBC, naj bi bilo samo v Luzernskem jezeru za okoli 3300 ton razstreliva, v jezeru Neuchâtel, ki so ga švicarske zračne sile do leta 2021 uporabljale za bombne vaje, pa kar 4500 ton.

Sorodna novica Lepi zapuščeni kraji: Potopljena vas na Južnem Tirolskem

Nekatera eksplozivna sredstva so na globini med 150 in 220 metrov, a druga, kot denimo tista v jezeru Neuchâtel, pa so zgolj šest do sedem metrov pod površjem.

In zdaj švicarsko obrambno ministrstvo ponuja 50.000 frankov (52.000 evrov) nagrade za najboljšo idejo, kako spraviti razstrelivo iz jezer. Najboljše tri ideje za varno in okolju prijazno rešitev si bodo nagrado razdelile, pričakuje pa se, da bo sama sanacija stala več milijard frankov.

Oblasti zbirajo predloge do februarja, zmagovalce pa bodo razkrili aprila.

Več nevarnosti

Da se razstrelivo odlaga v jezera, je znano že desetletja, a je javnost šele nedavno začela postavljati vprašanja glede varnosti.

Upokojeni švicarski geolog Marcos Buser, ki je svetoval vladi na to temo, je pred desetimi leti napisal raziskavo, v kateri je opozarjal na nevarnosti odlagališč. Kot je izpostavil, čeprav je razstrelivo pod vodo, še vedno lahko eksplodira, druga nevarnost pa je onesnaževanje vode in prsti zaradi izjemno toksičnega trinitrotoluena (TNT).

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay
Sorodna novica Lepi zapuščeni kraji: ruševine potopljenega mesta duhov v Argentini

Švicarska vlada priznava, da dejavniki, kot so slaba vidljivost, namagneteno železo in teža eksplozivnih teles "predstavljajo velik izziv za okolju prijazno sanacijo". Ocena potencialnih sanacijskih metod iz leta 2005 je pokazala, da vse predlagane rešitve predstavljajo veliko tveganje za krhke ekosisteme jezer.

Kot izpostavlja BBC, to ni prvič, da je švicarska vojska postopala precej malomarno s svojim razstrelivom. Tako je v alpski vasici Mitholz leta 1947 eksplodiralo 3000 ton streliva, ki ga je vojska skladiščila v gori nad vasjo. Devet ljudi je bilo pri tem ubitih, vas je bila uničena, eksplozijo pa so slišali celo v 160 kilometrov oddaljenem Zürichu.

Leta 2021 je vojska razkrila, da 3500 ton nedetoniranega razstreliva, ki še vedno ostaja pokopanega v gori, ni varnega in bi ga bilo treba odstraniti. Za prebivalce Mitholza to pomeni, da bi morali zapustiti domove tudi za več let, dokler poteka sanacija.

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Eksplozivna sredstva so tudi v švicarskih predorih, saj je imela nevtralna Švica med hladno vojno obrambno taktiko nastavljanja eksploziv v predore in na mostove, da bi se tako ubranila pred invazijo.

Ta teden je vojska razkrila, da so lani civilisti na švicarskem podeželju našli za 12 odstotkov več nedetoniranih eksplozivnih sredstev v primerjavi z letom 2022. Celo na ledenikih taleči se led razkriva razstreliva, ki jih je vojska tja odložila med visokogorskim usposabljanjem pred več desetletji.

Nedetoniran eksploziv je zapuščina švicarske obrambne strategije "oborožene nevtralnosti", ki pomeni vzdrževanje obsežne naborniške vojske (v Švici je služenje vojaškega roka obvezno, po oceni iz leta 2009 pa je v Švici za vojaško službo usposobljenih 3,6 od 8,5 milijona prebivalcev).