Ti čokati sesalci z izjemno močnim ugrizom so z najbolj oddaljene celine izginili pred okoli 3000 leti, razlog je bil predvsem prihod dingov, posebne vrste divjih psov. Od takrat jih je bilo mogoče najti le še v Tasmaniji, ki je ena izmed avstralskih zveznih držav, a jo od glavne celine loči Bassov preliv. A tudi tam jim ni bilo lahko – zaradi posebne nalezljive vrste raka je poginilo kar 90 odstotkov tamkajšnje populacije vragov.

Organizacije za zaščito živali so pred dvema letoma 28 tasmanskih vragov preselile v naravni rezervat severno od Sydneyja, da bi se ta živalska vrsta morda počasi znova naselila tudi v Avstraliji in zaživela v divjini. Lani so prvič opazili mladiče, pred dnevi pa so še drugič v njihovem domovanju oziroma v vrečah samic opazili naraščaj – devet mladičkov. Kot so sporočili iz organizacije Aussie Ark, pričakujejo, da se bo število mladičev v prihodnjih tednih še povečalo.

"Zares nekaj posebnega je, ko lahko pokukamo v vreče samic tasmanskega vraga in v njih odkrijemo drobcene rožnate mladičke. Pri nas živijo skoraj kot v divjini, skušamo kar najmanj vplivati na njihove navade," so sporočili.

Tasmanski vragi so največji mesojedi vrečarji na svetu. Imajo čokato telo in rjavo dlako, zato nekoliko spominjajo na medvedje mladiče. Večina ima na prsih belo liso. V dolžino zrastejo do 70 centimetrov in tehtajo okoli 12 kilogramov. Najbolj so znani po ostrih zobeh in zelo močni čeljusti.