doslej še ni bilo - na letalu.

Polet na krilih naše edine letalske družbe Adrie Airways, na letalu A319, je potnike odnesel z Letališča Jožeta Pučnika v Ljubljani na Letališče Edvarda Rusjana v Mariboru. Če bi ubrali let kar naravnost, bi za teh nekaj malce več kot 100 kilometrov vse skupaj porabili le približno 15 minut, zato je moral pilot narediti ovinek. Ker je bilo vreme precej oblačno in sivo, je dejal, da nas popelje na morje, in sicer mimo Reke, Cresa, Zadra, pa vse do Splita, mimo Celja do Maribora. V uri in četrt so imeli tako štirje povabljeni govorniki posebnega dogodka TEDx dovolj časa, da 144 udeležencem predstavijo svoje inovativne ideje in nov pogled.

Različni kraji kot izziv, a letalo prvič!
Kdor vsaj malce pozna delovanje organizacije TEDx, katere glavni namen je svetovno širjenje novih idej z najrazličnejših področij, je najverjetneje že zasledil, da predavanja oziroma organizirani dogodki kot izziv potekajo na različnih mestih. Leta 2013 je tako dogodek potekal v baznem taboru Mount Everesta, na približno 6.400 metrih, Grki so pripravili dogodek na arheoloških izkopaninah, Nizozemci na vlaku med Amsterdamom in Maastrichtom, v New Yorku so obiskovalce "zvlekli" na bovling, med edinstvena prizorišča se šteje tudi puščava. In odslej naprej, po zaslugi Slovenije - letalo.

Še ena novost: prvič več žensk kot moških
Ne samo lokacija, na dogodku med oblaki je prvič o svojih idejah spregovorilo tudi več žensk kot moških. Slišali smo namreč kar tri govornice: udarno novinarko in urednico Lucijo Petavs, oblikovalko, kostumografinjo in stilistko Majo Štamol Droljc, odvetnico z mednarodnimi izkušnjami Evo Škufca in edinega moškega predstavnika, razvijalca programskih oprem Marka Javornika. Vsak je v svojih približno dvajsetih minutah orisal določeno problematiko, pogled nanjo in možne rešitve, katere osnovni namen je delovati etično, inovativno in predano, za skupno dobro.

Štiri zgodbe, ki sežejo iz uma v srce in obratno!
Marko Javornik je kot prvi govornik predstavil nove možnosti na področju mobilnosti v prometu: "Lastniškim avtomobilom so v prihodnosti šteti dnevi. To, da svoj avtomobil uporabljamo le približno od uro do dve na dan, vmes pa zanj plačujemo še parkirnino, je ne samo ekonomska neumnost, ampak avtomobil na ta način tudi zaseda prostor in večino časa ne služi svojemu namenu. V dobi pametnih telefonov in večne dosegljivosti je digitalizacija prevozov lažja kot kadar koli prej. Skupna uporaba avtomobilov je najbolj razširjena v Berlinu, rešitev pa vidim tudi pri nas, sploh zato, ker so razdalje med kraji v Sloveniji relativno majhne, če pogledamo v tujino. Kombinacija krajevnih prevozov, kolesa in malce pešačenja vam ne samo prihrani denar, temveč je lahko tudi prijetna, dinamična in ekološka gesta." Vse lepo in prav, se strinjamo, v večjih slovenskih mestih je sicer krajevni promet precej dobro urejen, a kakšne oddaljene vasi in kraji bi potrebovali dodatno spodbudo.

Druga govornica, predana novinarka Lucija Petavs, je zaskrbljena nas novinarskim poklicem: "Ljudje se nas bojijo, novinarstvo je eden izmed najbolj osovraženih poklicev, sploh če smo malce kritični in opravljamo svoj posel - iščemo resnico. Je pa še en problem: socialna omrežja so nam vzela ekskluzivo novice. Zato vidim rešitev v še bolj odgovornem novinarstvu, kritičnosti, ampak absolutno tudi v pozitivnosti. Želim si, da bi novinarstvo služilo svojemu poklicu, da bi bilo tudi pozitivno in stimulativno," je zaključila svoje besede.

Uspešna vsestranska umetnica Maja Štamol Droljc pa nam je predstavila izjemno čustveno in osebno zgodbo o svoji poti do uresničitve materinstva. "Z možem sva se štiri leta trudila zanositi, a ker pač ni šlo, sva razmišljala o posvojitvi in pričela se je birokracija, ki je v Sloveniji na tem področju zelo zapletena. Nisva imela pogojev posvojitve iz Rusije, zato sva po spletu naključij našla pot do ene izmed najbolj revnih držav na svetu - afriške Gvineje Bisau. Sedaj smo črno-bela družina in imamo dva doma, dve domovini, vračamo se v to državo in tudi, ko deklici odrasteta, se bomo in zagotovo bosta razumeli svet širše, že zdaj pa dobro poznata obe svoji domovini."

Pred pristankom je na svojih dvajset minut čakala še uspešna pravnica Eva Škufca. Razložila je zgodbo o tem, ali je v Sloveniji res vse tako brez zveze in brez prihodnosti za dosego poslovnih želja. "V tujini sem se naučila, da se čisto premalo postavljamo zase, naučila sem se samozavesti. Zelo si želim, da naši mladi gredo v tujino po trmo, po samozavest, po nov pogled in da potem to trmo prinesejo nazaj, če želijo, seveda. Naučila sem se iskati nove priložnosti, ki so samo moje, nihče mi jih ni pokazal, dobila sem jih sama skozi osebne izkušnje. Trma iz tujine je odlična, da si doma zgradiš svoj ponos in uspeh."

Kakšne zgodbe pridejo v poštev?
"V življenju potrebujemo ideje z najrazličnejših področij. Še zdaleč niso to samo ideje, ki nam pridejo prav v poslovnem svetu, neki novi izumi, aplikacije, stroji in podobno. To je lahko povsem preprosti "story tell" (pripovedovanje zgodb), ki se te dotakne, ki je osebno in ki ti odpre srce, misli in da sploh lahko deluješ v svetu. Včasih je to izliv čustev ali kakor koli drugače povedana zgodba, ki ti odpre delovanje, da osebnostno zažariš in pogledaš na določeno zadevo (ali svojo težavo) povsem drugače, inovativno," je na vprašanje o tem, kakšne tematike najpogosteje pridejo v poštev za povabljene govorce, povedala Tanja Veg, ena od prostovoljnih sodelavk organizacije TED v Sloveniji.

Uspešne konference TED in TEDx so svojo pot pričele leta 1984 v Kaliforniji. Od takrat so se razširile po vsem svetu. Osnovni namen je "neegoistično" širjenje domiselnih idej in pogledov. V Sloveniji TED, katerega uradni slogan je "Ideas worth spreading" (ideje, vredne širitve, op. a) deluje od pomladi 2009.

Do zdaj se je v Sloveniji odvilo že 53 dogodkov, od tega se jih je 20 zgodilo pod organizacijsko ekipo TEDxLjubljana, na katerih je skupaj nastopilo 115 govornikov. TEDxLjubljana v zraku je njihov 21. dogodek. Sicer pa je bilo do 31. julija 2015 izvedenih že 13.490 dogodkov v 172 različnih državah sveta v 3.138 različnih mestih na svetu.