Če imata Bella in Edward za ciljno skupino izrazito mlajše gledalce – ukraden poljub ob trpeči skladbi enako mladoletnih Paramore, hrepeneč pogled in estetska kaplja krvi sem ter tja je največ, kar bo ušlo cenzuri -, je True Blood reprezentativen izdelek HBO-ja.
"I wanna do real bad things to you".Zasnova True Blood, ki v ZDA trenutno končuje drugo sezono, je preprosta in bi lahko bila trivialna in klišejska, če za volanom ne bi sedel Alan Ball, avtor genialne serije Pod rušo (Six Feet Under) in oskarjevske Lepote po ameriško: v nekem malem ameriškem mestecu v vroči, močvirnati in sploh telegenični in seksapilni Louisiani se vampirji sprehajajo med običajnimi smrtniki.
Nagrade: zlati globus 2009 za najboljšo igralko v dramski seriji (Anna Paquin), nominacija za zlati globus 2009 za najboljšo dramsko serijo, nominacija Združenja ameriških piscev za najboljši scenarij 2009 …
Vampirji kot priznana manjšina
Vampirji tu niso predstavljeni kot stereotipne nočne pošasti, ki se plazijo med nagrobniki, ampak priznana manjšina, ki tako kot vse manjšine vzbujajo pri nekaterih smrtnikih simpatije, pri drugih se srečujejo s predsodki, odpirajo družbenopolitična vprašanja (jim podeliti enake pravice ali ne), na mešane, tj. vampirsko-človeške pare družba gleda enako obsojujoče, kot je na istem geografskem območju pred pol stoletja gledala na rasno mešane pare, po drugi strani pa je njihov podmladek zadnja eksotična posvojena pridobitev Angeline Jolie.
Ne, True Blood nikakor ni na ravni filmske serije Somrak: če je zadnja svojemu tonu primerno postavljena v hladen, megličast Washington, ima prva za kuliso vroč, vlažen, soparen in poten ameriški jug, poudarjen s toplim filtrom. In če Edward Cullien iz Somraka deluje dokaj anemično, romantično trpeče in skorajda kastrirano, je True Bloodov Bill Compton (Stephen Moyer) moški iz mesa in krvi (in to za človeka izjemno zasvojljive in halucinogene krvi – ekstazi nove dobe, če želite).
Nasproti mu stoji telepatska natakarica Sookie Stackhouse (Anna Paquin), ki bi bila z 'zafektiranim' pojočim južnjaškim naglasom, seksi oblekicami in svetlim konjskim repom lahko hitro še eno utelešenje naivne blondinke, če ne bi bila tako polna drobnih napak (prepoznaven Annin razmak med zobmi), ranljivosti in močnega (feminističnega) karakterja obenem.
Preberite še:
Najbolj drzne, provokativne, seksi TV-serije
Seksi, krvavo, provokativno
Krvi ne manjka, nasilnih vampirskih spopadov tudi ne, deležni smo celo komičnih in sarkastičnih vložkov, seks pa je med nazornejšimi na ameriški televiziji: vampirski seks, sado-mazo seks, ekshibicionistični seks … Kar hočete. Serija nedvomno ni primerna za 12-letnice, ki vreščijo ob pogledu na Roberta Pattinsona.
True Blood tudi ni "zgolj vampirski kičeraj", kot bi jo morda kdo znal odpraviti – tu so zajeti še klasični afroameriški kompleksi in tipični Alan Ballovski liki: od slikovitega in jezičnega črnskega geja Lafayetta (Nelsan Ellis) med konservativnimi južnjaškimi belci, t. i. trailer-trashi, in ostarelega gejevskega vampirja, ki si mladega ljubimca plačuje s svojo krvjo pa konservativnega politika, ki pridiga proti "nenaravni" homoseksualnosti medtem ko išče potešitev pri Lafayettu, do novodobne, z vampirsko krvjo zasvojene hipijevke in zakompleksane, a vseeno glasne, odrezave in prepirljive Sookiejine najboljše prijateljice.
Santa Barbara v vampirski preobleki? Vsekakor, a na najboljši mogoč način.
Izdelku je glede na svojo drznost in šokantnost uspelo doseči nesluten uspeh – še zlasti za HBO-jev produkt. Prvi del druge sezone je bil z naskokom najbolj gledan na ameriški televiziji, gledanost pa se še kar strmo dviga. Oboževalce ima serija po vsem svetu, na spletu pa gredo za med majice z napisom "I'm a fang-banger – bite me. True Blood".
Zašiljeni čekani že dolgo niso bili tako seksi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje