Ugledni beneški gondoljerji s svojimi slamniki in črtastimi srajcami že stoletja potnike prevažajo s spretnim veslanjem po ozkih kanalih mesta v laguni. Poklic gondoljerjev je steber Benetk že od leta 1094. Stoletja so bila 11-metrska plovila glavna oblika prevoza v mestu, ki so prevažala nižje sloje družbe. Pozneje so jih sprejeli tudi aristokrati, saj so njihov najljubši način prevoza – konje – na ozkih beneških ulicah v 14. stoletju prepovedali. Do 16. stoletja je po ocenah okoli Benetk veslalo približno 10.000 gondol, danes je le še 433 gondoljerjev.

Nekoč je bil ta poklic izključno moški, zaželene licence pa so se običajno prenašale z očeta na sina. Zdaj je poklic odprt za vse, ki so državljani Evropske unije. Giorgia Boscolo je leta 2009 postala prva gondoljerka, danes jih je 14. Da bi v mestu, kjer je povpraševanje po gondoljerjih zaradi ogromnega števila turistov veliko, zagotovili ohranitev tradicije starodavnega poklica, si zdaj v Benetkah prizadevajo povečati splošno število gondoljerjev.

"Zgodila se je menjava generacij – ljudje se upokojijo in jih je treba zamenjati," je pojasnil Andrea Balbi, predsednik beneškega združenja gondoljerjev, in dodal, da tečaje usposabljanja izvajajo, kadar je to potrebno. "Ljudje, ki se ukvarjajo s tem poklicem, to počnejo zato, ker so zaljubljeni v Benetke in so prepričani, da prenašajo tradicijo gondole in mesta," je še poudaril Balbi, ki je gondoljer že 30 let, poroča Guardian.

"Zmožnost premikanja gondole je najpomembnejša stvar"

Beneška mestna hiša je tako objavila, da išče nove gondoljerje. Pogoji za delo so starost 18 let ali več, srednješolska izobrazba, znanje plavanja in zdravniško spričevalo, ki dokazuje "zdravo in močno konstitucijo". Postopek prijave pa seveda ni preprost.

Najprej se morajo nadobudni gondoljerji prijaviti na tečaj usposabljanja – Arte del Gondoliere –, ki kandidate stane približno tisoč evrov. Do tega so upravičeni le, če dokažejo, da znajo veslati ali vsaj kažejo znake, da imajo vse, kar je potrebno za razvoj veščine. "Zmožnost premikanja gondole je najpomembnejša stvar," je dejal Balbi in dodal, da jim postopek predizbire to pomaga razumeti, nato šele lahko začnejo usposabljanje.

Proces usposabljanja je strog. Pripravniki morajo opraviti 30 ur teoretičnega pouka, med katerim se naučijo pravil premikanja po plovnih poteh, kar je podobno učenju predpisov za navadne ceste. Učijo se tudi angleščine in francoščine ter o zgodovini, umetnosti in kulturi Benetk, s posebnim poudarkom na tem, kako je bilo mesto zgrajeno in njegovih vodnih poteh. Nato se pod vodstvom mojstra gondoljerja podajo na 10-urno praktično usposabljanje, ki vključuje veslanje gondole z enim veslom.

Da ne bo incidentov, se učijo tudi ključnih besed v neevropskih jezikih

Balbi je bil v svoji več desetletij dolgi karieri priča rasti turizma in spreminjajočim se potrebam potnikov, ki se vkrcajo na njegovo gondolo. "Običajno si mladi želijo samo sebke, družine ali ljudje, starejši od 30 let, so tisti, ki kažejo več radovednosti o mestu in želijo vedeti njegovo zgodovino in kako je bilo zgrajeno," je delil.

Skupina kitajskih turistov na gondoli decembra lani je bila med fotografiranjem tako navdušena, da niso upoštevali gondoljerjevega ukaza, naj se usedejo. Zaradi tega se je plovilo prevrnilo, vsi, vključno z gondoljerjem, pa so pristali v vodi. Balbi je dejal, da bodo pripravnike učili tudi ključnih besed v neevropskih jezikih, da bi se izognili vnovičnim ponovitvam takih incidentov.

Gondoljerji so se sicer pogosto borili, da bi ohranili svoj poklic nedotaknjen. Ko so Benetke v 80. letih 19. stoletja uvedle javni motoriziran vodni avtobus, so gondoljerji izvedli prvo stavko. Danes gondoljerji pogosto protestirajo proti vodnim taksijem in gliserjem, češ da njihova nepremišljena vožnja ogroža življenja, saj dviguje valove, ki zibajo manjša plovila.

Balbi je sicer zagotovil, da glede na povpraševanje po tečaju ni nevarnosti, da bi poklic izumrl: "Benetke bi morale umreti, preden umre ta poklic."