Zob bo raziskovalcem pomagal razumeti življenje ljudi tistega časa. (Fotografija je simbolična) Foto: Reuters
Zob bo raziskovalcem pomagal razumeti življenje ljudi tistega časa. (Fotografija je simbolična) Foto: Reuters

Fosil so odkrili v veliki prazgodovinski jami Agaro v mestu Tautavel, na francoski strani Pirenejev.

Tamkajšnji laboratorij je potrdil, da je zob pripadal človeškemu predniku, najverjetneje homo heidelbergensisu (heidelberškemu človeku), ki je že imel nekatere značilnosti sodobnega človeka, veliko skupnega pa je imel tudi s človeškim prednikom homo erectusom (pokončnim človekom).

"Zob je najbrž pripadal pet- ali pa šestletnemu otroku, ki je še vedno imel mlečne zobe," je povedal Tony Chevalier, raziskovalec na univerzi v Perpignanu.

Zob naj bi bil po star 560.000 let, kar pomeni, da je 100.000 let starejši od znane lobanje moškega iz Tautavela, ki so jo na istem kraju našli leta 1971.

Raziskovalci pravijo, da gre za izjemno najdbo, saj so človeški ostanki iz te dobe zelo redki. Chevalier dodaja, da jih bo najdeni mlečni zob "naučil veliko stvari o človeškem vedenju" tistega časa.

Raziskovalci si že dolgo postavljajo vprašanje, kakšno je bilo življenje v jami Tautavel, kjer so našli že okoli 150 starodavnih človeških fosilov. Ni jim še uspelo ugotoviti, ali je bila jama začasno zatočišče, kjer so naši predniki počivali med lovom, ali je družinam predstavljal trajnejši dom - skrivnost, ki bi jo mlečni zob lahko pomagal razkriti, še navaja AFP.