Ta konec tedna in v ponedeljek je v Eifflovem stolpu na ogled devet metrov dolgo okostje unikatnega, doslej še neznanega dinozavra iz skupine teropodov, kamor sodi večina velikih mesojedih dinozavrov. Imeli so votle kosti in stopala s po tremi kremplji, je povedal paleontolog Eric Mickeler, ki je primerek ocenil za dražbeno hišo Aguttes.

Ni alozaver in ni tiranozaver ...
Onkraj tega si znanstveniki ne upajo delati zaključkov: pri novem teropodu so namreč opazili podrobnosti, po katerih se loči od znanih primerkov iz istega rodu (najprej so mislili, da gre za alozavra, a ima več zob od njega in malce drugačno lobanjo). Živel je v juri, torej pred približno 155 milijoni let.

Alozaver je ime dobil po grških besedah allos (drug, tuj, čuden) in sauros (kuščar), zelo podoben pa je bil slavnemu tiranozavru. Novi lastnik dinozavra bo imel lahko besedo pri njegovem znanstvenem poimenovanju, ki pa se bo seveda moralo držati strogih pravil stroke.

V ponedeljek ob šestih zvečer bo dražbena hiša okostje prodajala; vredno je nekje med 1,2 in 1,8 milijona evrov; zanj se lahko potegujete v evrih ali bitcoinih.

Dinozavra so leta 2013 odkopali v zvezni državi Wyoming in je v nadpovprečno dobrem stanju: našli so kar 70 odstotkov, kar je zelo veliko. Trenutno je še last neimenovanega britanskega poslovneža.

Jeklena konstrukcija je poklon Eifflovemu stolpu
Kot vidite na fotografijah, je okostje obešeno na jekleno strukturo (to je poklon estetiki Eifflovega stolpa), kar sicer ni v navadi, dopušča pa, da je na vrh okostja nameščena prava lobanja. Večina muzejev mora namreč glave svojih primerkov nadomestiti z lažjimi kopijami iz umetne mase, ker so originali pretežki za konstrukcijo, ki drži pokonci telo. Taka postavitev strokovnjakom tudi omogoča, da odstranijo posamezne kosti, če jih potrebujejo za preiskave.

Mickeler upa, da bo novi lastnik okostje razstavil tako, da ga bo lahko videla javnost. "Okostja dinozavrov so včasih kupovali samo muzeji ali specializirani zbiratelji, zdaj pa zanimanje zanje kaže širok spekter ljudi. Doslej na srečo še nikoli nisem sodeloval pri prodaji, kjer bi okostje na koncu pristalo v popolnoma zasebni zbirki. Kupci radi delijo svoje trofeje, sploh pa je treba upoštevati tudi velikost." V zadnjih letih kosti dinozavrov na dražbah dosegajo ceno, višjo od milijona evrov.

Je prav, da ima arheološko dediščino lahko v lasti zasebnik?
Združenje paleontologije vretenčarjev iz Marylanda, v katerem je zbranih 2.200 paleontologov, je na dražbeno hišo naslovilo odprto pismo s prošnjo, naj okostja ne prodajajo. Skrbi jih namreč možnost, da bi končalo v zasebni lasti, kjer bo "izgubljeno za znanost". Institucije preprosto nimajo dovolj denarja, da bi se za fosile resno potegovale na prostem trgu, ki vse bolj zvišuje cene.

Vsi dinozavri, ki so bili v zadnjih letih prodani na dražbah, so bili izkopani na zasebnih posestih po Združenih državah Amerike. Druge države, kjer je še mogoče najti celotna okostja – na primer Kitajska, Mongolija in Argentina – imajo zakone, ki preprečujejo izvoz fosilov.