Izkopavanja v kamnolomu cementarne, v bližini izraelskega mesta Ramla, so privedla do odkritja prazgodovinskih ostankov, ki jih ni bilo mogoče primerjati z nobeno znano vrsto iz rodu homo. Kosti so bile najdene okoli 8 metrov globoko, raziskovalci z univerze v Tel Avivu in Hebrejske univerze v Jeruzalemu pa so v raziskavi, objavljeni v reviji Science, ostanke doslej še neznane vrste zgodnjega človečnjaka poimenovali po lokaciji, kjer so jih našli – "tip nesher ramla homo".

Znanstveniki ugibajo, da so fosili stari med 140.000 in 120.000 let, menijo pa, da se je obstoj novo odkritega tipa nesher ramla prekrival z rodom sodobnih ljudi homo sapiens. "Nikoli si nismo predstavljali, da se je skupaj z rodom homo sapiens po tem območju in tako pozno v zgodovini človeštva gibal tudi arhaični homo," je dejal vodilni arheolog Yossi Zaidner. Obstaja namreč možnost, da so z njimi sobivali več kot 100.000 let, lahko je prišlo tudi do križanja rodov.

S pomočjo 3D-analize so sicer ugotovili, da rod ni povezan z nobeno drugo skupino, so se pa ujemali z majhnim številom skrivnostnih človeških fosilov, ki so jih našli drugod po Izraelu.

Po videzu se močno razlikujejo od modernih ljudi

Zgodnji človečnjaki so imeli zelo velike zobe, niso pa imeli brade. Mogoče je, da so bili predhodniki neandertalcev, to pa izziva trenutno mišljenje, da so ti izhajali iz Evrope. "Odkritje novega tipa homo ima velik znanstveni pomen," je poudaril Israel Hershkovitz, eden izmed vodilnih, ki je analiziral ostanke, in dodal, da najdba pomaga osmisliti že najdene človeške fosile. "Doda še en košček sestavljanki človeške evolucije in pomaga pri razumevanju migracij ljudi v starem svetu," je še povedal. Strokovnjaki namreč nikoli niso mogli pojasniti, kako so geni homo sapiensa prisotni tudi v zgodnji populaciji neandertalcev v Evropi, ravno nesher ramla pa je morda skupina, ki je za to odgovorna.

Tip nesher ramla si deli značilnosti tako z neandertalci kot z arhaičnimi homo sapiensi, se pa po besedah raziskovalcev, ki menijo, da bo odkritje privedlo do novih spoznanj na področju razvoja človeške vrste, po videzu močno razlikuje od modernih ljudi.

Raziskovalci so v kamnolomu poleg človeških ostankov odkrili tudi velike količine živalskih kosti in kamnita orodja. Odkritje kaže, da je nova vrsta zgodnjega človečnjaka razpolagala z naprednim znanjem in tehnologijo izdelovanja kamnitega orodja.

Na Kitajskem so odkrili "človeka zmaja"

Kitajski znanstveniki so odkrili lobanjo, ki bi prav tako lahko pripadala popolnoma novi vrsti človeka. Šlo naj bi za našega najbližjega evolucijskega sorodnika med že znanimi vrstami arhaičnega človeka, kot so neandertalec in homo erectus. Primerek predstavlja človeško skupino, ki je pred vsaj 146.000 leti živela v Vzhodni Aziji, dodelili pa so ga vrsti homo longi. Longi v kitajščini pomeni zmaj, tako so mu nadeli vzdevek človek zmaj (Dragon Man).

Sicer je bil na severovzhodu Kitajske najden že leta 1933, pozornost znanstvenikov pa je vzbudil šele pred kratkim. "Glede fosilov v zadnjih milijon letih je to eden izmed najpomembnejših, ki so jih odkrili," je povedal profesor Chris Stringer iz londonskega Naravoslovnega muzeja, ki je bil del raziskovalne ekipe. "To je ločena veja človeštva, ki ni bila na poti, da bi postala homo sapiens," je še poudaril in dodal, da predstavlja ločen rod, ki se je v regiji razvijal več sto tisoč let, sčasoma pa je izumrl. Tudi to odkritje naj bi imelo potencial na novo napisati zgodbo človeške evolucije, analiza je namreč pokazala, da je bolj soroden homo sapiensu kot pa neandertalcu. "Našli smo dolgo izgubljen sestrski rod," je navdušeno dejal Šidžun Ni, profesor na Kitajski znanstveni akademiji in univerzi Hebei GEO, poroča BBC.

Najdena lobanja je v primerjavi s povprečno lobanjo, ki pripada drugim človeškim vrstam, ogromna, velikost možganov pa naj bi bila primerljiva z našo vrsto. "Človek zmaj" je imel skoraj kvadratni očesni votlini, izrazit čelni greben, široka usta in ogromno zobovje. Najdba pa je eden izmed najbolj popolnih fosilov lobanje zgodnjega človečnjaka, ki so jih kadar koli našli. Njegove značilnosti so mešanica primitivnih in bolj modernih potez, tako pa se razlikuje od drugih človeških vrst. Telo človečnjaka naj bi bilo močno grajeno, bil je robat, glede njegovega načina življenja pa ni znano veliko, saj je bila lobanja odstranjena z mesta, kjer so jo našli.