Že začetek leta 2025 prinaša nekaj zanimivih dogodkov; med drugim bo 4. januarja Luna zastrla Saturn. Pojav se imenuje okultacija Lune in Saturna. "To je zanimiv in pravzaprav zelo redek dogodek. Vse skupaj se bo začelo ob 18.37 po srednjeevropskem času, ko bo Saturn počasi lezel za Luno, končalo pa se bo ob 19.31, ko bo Saturn na drugi strani prišel izza Lune," je za STA enega od zanimivejših astronomskih dogodkov v letu 2025 opisal profesor na mariborski filozofski fakulteti in predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna.

Še en januarski dogodek je izpostavil, ko se bo 16. januarja Mars znašel v opoziciji. "Ko je Mars v opoziciji, je tudi precej svetel," je dejal Žiberna. Možno bo opazovati večje oblike na površini Marsa, pa morda Marsove polarne kape. "Upajmo samo, da ne bo takrat kakšnih večjih peščenih viharjev na tem planetu, da nam ne bodo zastrli pogleda na njegovo površino," je dodal.

Delni sončni mrk 29. marca, popolni lunin mrk z "zanimivo scenografijo" 7. septembra

Iz naših krajev bo 29. marca 2025 ob ustreznih vremenskih pogojih viden delni sončni mrk. Luna bo takrat zastrla 11,5 odstotka Sončevega premera. Začetek mrka bo ob 11.40 po srednjeevropskem času, vrhunec ob 12.14, konec pa dobro uro po začetku, in sicer ob 12.48.
"Sončni in lunini mrki običajno potekajo v parih, razlike je približno 14 dni. Tako bo dva tedna pred tem, 14. marca, ponekod na Zemlji viden tudi popolni lunin mrk, a ne pri nas. Mi bomo ravno na robu vidnosti tega mrka," je razložil Žiberna.

Bo pa iz naših krajev viden popolni lunin mrk 7. septembra 2025, "scenografija mrka" pa bo po besedah astronomskega navdušenca izredno zanimiva. "Ko bo Luna vzhajala, se bo namreč začela popolna faza, tako da ko bomo Luno zagledali na obzorju, na vzhodni strani, bo dejansko že v fazi popolnega mrka. Zastrto Luno, ki se bo znašla v Zemljini senci, bomo tako lahko opazovali, kako vzhaja," je orisal. Popolna faza mrka bo ob 19.30 po srednjeevropskem poletnem času, konec mrka pa ob 20.52.

Saturn bo že na koncu pomladi viden na jutranjem nebu

Pri opisovanju zanimivih astronomskih pojavov v letu 2025 ne moremo mimo že omenjenega Saturna, je izpostavil Žiberna. Šesti planet od Sonca namreč s svojim obročem oz. s skupkom posameznih manjših obročev z vmesnimi vrzelmi predstavlja poseben izziv pri astronomskih opazovanjih.

Saturn obkroži Sonce v približno 29,5 leta. Dvakrat v tem obdobju je ravnina njegovih obročev poravnana z Zemljo. Takrat gledamo na Saturnove obroče z boka, kar pomeni, da z Zemlje niso vidni oz. so vidni le kot tanka črta. To se bo zgodilo prav v letu 2025, in sicer 23. marca in 23. novembra.

Ker pa bo Saturn 12. marca 2025 v konjunkciji s Soncem, to pomeni, da bo poravnan v liniji Saturn-Sonce-Zemlja, tega pojava marca ne bomo mogli opazovati. Se bo pa Saturn po konjunkciji s Soncem navidezno oddaljeval od Sonca in vzhajal vedno bolj zgodaj, zato bo že na koncu pomladi viden na jutranjem nebu.

Saturn bo nato v opoziciji 21. septembra 2025, ko bo v najugodnejši legi za opazovanje, saj bo viden celo noč.

Po astronomskih napovedih bodo Saturnovi obroči najlepše vidni maja 2032, ko bomo nanje gledali pod kotom okoli 27 stopinj. Naslednja poravnava obročev z Zemljo pa se bo zgodila v letih 2038 in 2039. Saturn se vidi s prostim očesom, za opazovanje obročev pa je potreben daljnogled, še bolje teleskop. Sicer pa imajo obroče tudi Jupiter, Uran in Neptun, a jih z Zemlje ne moremo videti, je spomnil Žiberna.

Prvi vrhunec meteorskega roja že 4. januarja

Tudi v letu 2025 bo vnovič nekaj priložnosti za nočno štetje utrinkov ob vrhuncih meteorskih rojev. Po podatkih Mednarodne meteorološke organizacije (IMO) danes poznamo več deset meteorskih rojev. Po številu vidnih utrinkov na uro na temni lokaciji in v zenitu izstopajo Perzeidi, ko je po podatkih IMO-ja v času vrhunca meteorskega roja vidnih do 150 utrinkov na uro. Sledijo Kvadrantidi in Geminidi z do 120 utrinki na uro.

Število vidnih utrinkov je sicer odvisno tudi od lokalnih razmer, kot so odprtost obzorja in stopnja svetlobne onesnaženosti ter tega, ali je Luna nad obzorjem in v kateri fazi je.

V letu 2025 bodo Perzeidi na nočnem nebu na vrhuncu kraljevali 12. in 13. avgusta, a je že zdaj jasno, da bo opazovanje zelo motila precej osvetljena Luna. Mnogo ugodnejši pogoji za opazovanje meteorskega roja Perzeidov bodo v letu 2026, saj bodo vrhunec doživeli v času Luninega mlaja.

V novem letu bo sicer prvi vrhunec meteorskega roja že 4. januarja, ko bomo na nočnem nebu lahko opazovali višek meteorskega roja Kvadrantidov. Do konca leta 2025 velja omeniti še vrhunec meteorskega roja Leonidov 17. novembra in vrhunec meteorskega roja Geminidov 14. decembra.

Predsednik Astronomskega društva Orion je navedel tudi nekaj zanimivih položajev planetov v prihodnjem letu. Za opazovanje so najugodnejši položaji, ko je planet v opoziciji, kar pomeni, da je Zemlja med Soncem in planetom. Poleg že omenjenih Marsa v opoziciji 16. januarja in Saturna v opoziciji 21. septembra bo prihodnje leto 23. septembra v opoziciji Neptun, 11. novembra pa Uran.

Svetlejših kometov za zdaj ni na vidiku, a presenečenja vedno možna. Obeta se eksplozija zvezde

Ljubitelji astronomije bodo lahko prihodnje leto opazovali tudi nekaj kometov, a za zdaj na vidiku ni kakšnega stroki znanega zelo svetlega kometa. "Vedno pa so možna presenečenja v obliki novoodkritih kometov," je čar tovrstnega pričakovanja razkril Žiberna.

Sicer pa astronomi v prihajajočem letu pričakujejo tudi, da bodo priča redkemu pojavu eksplozije zvezde, ki bo vidna tudi s prostim očesom. Kot so v zvezi s tem še spomnili na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, gre za sicer precej temno zvezdo z imenom T Severne krone, na približno 80 let pa se njena svetlost močno poveča in tako za nekaj dni postane najsvetlejši objekt v svojem ozvezdju.

Sorodna novica Nebo nad Slovenijo zasijalo v rdečih in rožnatih odtenkih severnega sija

"Med eksplozijo bo objekt nekaj dni svetel kot Severnica. Tega dogodka ne gre zamuditi, saj ga zaradi dolge periode lahko opazujemo le enkrat v življenju," je poudaril študent astrofizike Matevž Vaupotič z omenjene fakultete. Dogodek je bil v preteklosti večkrat dokumentiran, nazadnje leta 1946. Na podlagi natančnih meritev manjših sprememb sija astronomi pričakujejo novo ponovitev tega izjemnega dogodka že kmalu v letu 2025, točnega časa dogodka pa ni mogoče napovedati. Bo pa dogodek viden s celotne severne poloble, so navedli na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko.

Sicer pa je Sonce blizu maksimuma aktivnosti, zaradi česar se tudi v letu 2025 obeta možnost opazovanja severnega sija v nižjih geografskih širinah, torej tudi pri nas. "Žal severnega sija, ki mu pravimo tudi aurora borealis, ne moremo z gotovostjo napovedati več kot pol ure vnaprej, za nekaj dni pa znamo predvideti povečano verjetnost zanj," so dodali na fakulteti.