Partnerji projekta so se s štirisedežnim Pipistrelovim letalom na tekoči vodik uvrstili med pionirje na poti do letalstva brez emisij. Snovalci so za prvi polet izbrali pravšnji dan, danes je namreč mednarodni dan čistega zraka za modro nebo, je za TV Slovenija poročala Franja Pižmoht.

Družba H2FLY je s partnerji razvila celoten sistem pogona, ki je izključno na tekoči vodik. Prednost so tišji poleti, premagovanje daljših razdalj, od 1000 do 1500 kilometrov, in brezemisijski poleti.

Josef Kallo, direktor družbe H2FLY iz Stuttgarta, je dejal: "Z vodikovo energijo pridobivamo električno energijo, ki poganja elektromotor. Potem ko smo dokazali, da lahko elektromotor v tem letalu deluje na tekoči vodik z gorivno celico, lahko rečemo, da je mogoče izdelati tudi tak motor za letalo s 40 sedeži, torej za veliko letalo." V družbi H2FLY napovedujejo, da bi lahko že do leta 2030 razvili sistem, ki bi omogočal tudi komercialne polete z letali z do 400 potnikov.

"Z ugotovitvami tega projekta smo prišli tako daleč, da lahko realno razmišljamo o tovrstnem pogonu 40-sedežnega letala in kakšne stroške lahko pričakujemo. Za to moramo izdelati elektrogorivno celico moči enega megavata, s tem pa bomo lahko v prihodnje opravljali polete, dolge do 2000 kilometrov," je pomembnost današnjega dogodka pojasnil Kallo.

Sicer so polet z letalom na vodikov pogon izvedli že leta 2016, a takrat še brez rezervoarja za tekoči vodik, to pa jim je omogočalo zgolj polete do 700 kilometrov. Z novostjo, ki jo je razvilo podjetje Air Liquide, se je ta doseg povečal na 1500 kilometrov, na naslednji stopnji pa nameravajo to zmogljivost podvojiti.

"V ponedeljek smo tukaj opravili tudi daljši test in dosedanji rekord dveh ur letenja iz leta 2020 podaljšali na tri neprekinjene ure," je dejal prvi mož podjetja. Kot je še dodal, želijo v naslednjih štirih letih razviti že omenjeni nadgrajeni sistem moči več kot enega megavata, nato pa bo treba še nekaj časa za pridobitev vseh certifikatov.

Na prvi polet 40-sedežnega letala v komercialne namene bo po njegovih besedah treba počakati vsaj do leta 2029 ali 2030. Priložnost vidi predvsem v kratkih linijah na evropskem trgu. Ker bi tekoči vodik še vedno lahko imel tudi nekatere okoljske minuse, predvsem ker je za njegovo proizvodnjo treba porabiti več energije, kot je omogoča sam, Kallo odgovarja, da v njihovem primeru uporabljajo zeleni vodik. V projekt so doslej vložili med štiri in pet milijoni evrov, zdaj pa za nadaljnji razvoj načrtujejo vsaj petkrat več sredstev, poroča STA.

Tekoči vodik ima veliko zmogljivost

Po besedah direktorja inovacij v družbi Air Liquide Pierre Crespi tudi v njihovem podjetju močno verjamejo v zmogljivost vodika na poti v brezogljično prihodnost letalskega sektorja, zato so se z velikimi pričakovanji pridružili projektu. Pipistrel je v sklopu projekta poskrbel za prilagoditev ogrodja letala integraciji rezervoarja za tekoči vodik in z njim povezanih sistemov, za vodenje postopka pridobitve dovoljenja za izvajanje testnega letenja na poskusnem letalu pri slovenski upravi za civilno letalstvo, ob tem pa poskrbel tudi za organizacijo testnega poleta.

Kot je pojasnil vodja testiranj pri Pipistrelu Marco Rizzato, skrbijo še za nadzor in interpretacijo podatkov, pridobljenih na testiranjih, tako na tleh kot na testnem poletu. Prav tako bodo analizirali rezultate in jih vključili v študije o možnostih nadgradnje razvitega pogonskega sklopa na podlagi tekočega vodika za uporabo na večjih letalih.

"Dolgo se že ukvarjamo z razvojem letalstva na električni pogon, tekoči vodik kot vir energije pa ima zagotovo velik potencial, zato je za nas zelo pomembno, da smo del tega projekta," je še dodal Rizzato. Prvi uradni poskusni polet sta opravila nemški pilot Johannes Anton Garbino in njegov poljski kolega Pawel Adamczuk. Povedala sta, da je največja razlika z običajnimi letali predvsem v precej tišjem letenju.