V večjih mestih so kresovanja pripravili sindikati in njihove območne izpostave. Kljub temu pa so si ljudje zabavo ob ognju pripravili tudi kar sami. Tradicija ob prazniku dela narekuje tudi postavitev prvomajskega mlaja, navadno smrekovega drevesa, okrašenega s pisanimi trakovi, vencem, spletenim iz smrekovih vejic, v zadnjem času pa tudi zastavo.

Kresove so prižigali na ljubljanskem Rožniku, pa tudi v Mariboru, Staršah, Prevaljah, na Vrhniki, v Lendavi, Železnikih, Idriji, Cerknici, Sežani, Novem mestu (na Marofu), Dolenjskih Toplicah, skratka, skoraj povsod po državi.

Vsako leto kresove pred prvim majem prižgejo tudi v Zasavju. Letos so v Zagorju pripravili dve kresovanji - pri nogometnem igrišču in v Kisovcu, v Hrastniku so kresovali v Prapretnem, v Trbovljah pa se je kresovalo na Neži. Ogenj je gorel tudi pri Ptujskem jezeru, na Smuku pri Semiču in v Gornji Radgoni.

Letos ni bil najvišji
V Boštanju v občini Sevnica, kjer so leta 2007 pripravili rekordno visok kres (v višino je meril 43,44 metra, bil pa je tudi največji na svetu po prostornini - 1.715,7 m3) in se z njim vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov, je letos potekala že tradicionalna (deveta) zabava ob kresu. Čeprav letos kres ni bil tako visok, je bilo vseeno veselo.

Na večini prizorišč kresovanj so nekaj besed spregovorili tudi slavnostni govorniki, večinoma predsedniki sindikatov ali pa predstavniki območnih izpostav.

Previdno, saj piha močan jugozahodnik
Vreme je letos zabavi na prostem bilo kar naklonjeno, saj je današnji dan najtoplejši v tem letu do zdaj (termometer lahko pokaže tudi 26 stopinj).